sodna določitev nujne poti - redna raba - povezava z javno cesto - višina nadomestila - stanje poti - posegi za vzpostavitev nujne poti
Sodišče določi nujno pot tako, da se čim manj obremeni tuja nepremičnina, za dovoljeno nujno pot pa je upravičenec dolžan plačati zavezancu primerno nadomestilo.
Dosedanja uporaba se lahko upošteva le v omejenem obsegu, le kot eden izmed kriterijev pri presoji določanja trase nujne poti.
Sodno poravnavo je mogoče izpodbijati zgolj s tožbo za razveljavitev sodne poravnave v okviru razlogov, ki jih določa 392. člen ZPP (oziroma izrednim pravnim sredstvom zahteve za varstvo zakonitosti), ne pa s tožbo po OZ.
ZD člen 123, 212, 212/1, 212/1-1, 213, 213/1, 213/5. ZZZDR člen 52, 52/2, 53, 59, 59/1. SPZ člen 11, 11/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
obseg zapuščine – spor o obsegu zapuščine – spor o dejstvih – spor o uporabi prava – institut skupnega premoženja – podatki zemljiške knjige – pogodba o dosmrtnem preživljanju – pravne posledice pogodbe – razpolaganje s stvarjo iz skupnega premoženja – stranke pogodbe – strinjanje zakonca z razpolaganjem – manj verjetna pravica
Ob tem, ko ni sporno, da (je) nepremičnina predstavlja(la) skupno premoženje zapustnice in dediča, in je tako zapustničin mož z navedeno pogodbo o dosmrtnem preživljanju razpolagal tudi z ženinim deležem na nepremičnini, a z njenim vedenjem, je pravica pritožnice, ki zatrjuje, da v zapuščino spada solastninska pravica 1/2 spornega stanovanja, sodediča pa temu ugovarjata, manj verjetna.
Zgolj zato, da zakoniti zastopnik tožene stranke ponovi trditve, da s tožečo stranko tožena stranka ni bila v poslovnem razmerju, dokazovanje z njegovim zaslišanjem ni potrebno. Ali je ali ni bila v poslovnem razmerju s tožečo, je namreč odvisno od presoje obstoja relevantnih dejstev, ki to razmerje lahko potrdijo.
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/2. ZPP člen 337, 337/1.
neupravičena obogatitev – vlaganje v posebno premoženje zunajzakonskega partnerja – zunajzakonska skupnost – ekonomska skupnost – skupno premoženje
Dejstvo, kateri od zakoncev (zunajzakonskih partnerjev) je plačal določen račun, nima prav nobenega vpliva na ugotavljanje višine njunih prispevkov na nastalem skupnem premoženju.
Neko premoženje (premoženjska vrednost) je skupno premoženje ali pa to ni. Tudi „de facto“ ločeno skupno premoženje je „le“ skupno premoženje.
posredovanje podatkov odvetniku - taksna obveznost
Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, je prvostopenjsko sodišče pravilno odvetniško družbo prepoznalo kot upravičenca do posredovanja zaprošenih podatkov, nato pa zmotno ugotovilo, da gre za podatke takšne narave, ki so načeloma dostopni le pooblaščenim organom, zaradi česar ni mogoča uporaba 1. odstavka 10. člena ZOdv, pač pa 2. odstavek 10. člena ZOdv.Odvetniška družba je zaprosila za posredovanje podatkov o dolžničinih poslovnih deležih v gospodarskih družbah (in ne za posredovanje potrdila), te pa je sodišče po 1. odstavku 10. člena ZOdv dolžno dati brezplačno.
ZD člen 28, 41, 46, 133, 136, 136/2, 145, 145/1. ZZZDR člen 3, 3/1. ZPP člen 8, 286, 339, 339/1.
vračunanje v dedni delež – zakonska zveza – življenjska in ekonomska skupnost – skupno premoženje – odstop dednega deleža – skupnost dedičev – prekluzija
Ohlapna življenjska skupnost, ki je bila vsaj glede skupnega bivanja povezana z objektivnimi okoliščinami narave zapustnikove zaposlitve, še ne pomeni, da premoženje pridobljeno v trajanju zakonske zveze ni skupno premoženje.
Odstop dednega deleža je možen le glede že znanega zapuščinskega premoženja.
Skupnost dedičev praviloma traja do delitve, zato je spor o tem, ali določena stvar spada v zapuščino mogoče rešiti le na enak način za vse dediče.
ZSReg člen 2, 2/3, 10, 10/1,28, 28/1. ZBan-1 člen 261a.
vpis spremembe osnovnega kapitala – predpostavka za vpis – predložitev listin – pravni interes za pritožbo
Ker so listine materialnopravna podlaga za vpis opravljenih sprememb pri subjektu vpisa in torej opravičujejo opravljeni vpis, mora registrsko sodišče z njimi razpolagati. Zato se skladno z določbo tretjega odstavka 2. člena ZSReg tudi morajo vložiti v zbirko listin.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079314
OZ člen 55, 58, 649, 649/2, 652. ZPP člen 2, 5, 7, 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
gradbena pogodba – pisna oblika – dodatna dela
Za spremembe načrta, ki jih predlaga naročnik, veljajo glede obličnosti pravila drugega odstavka 649. člena OZ. Čeprav slednji določa obličnost gradbene pogodbe, je veljavna in za stranki zavezujoča tudi ustna gradbena pogodba. Pisna oblika je za gradbeno pogodbo predpisana le v dokazne namene (ad probationem) in ne kot pogoj za veljavnost (ad valorem).
neupravičena pridobitev – uporaba solastne nepremičnine – obogatitev – prikrajšanje – privolitev v prikrajšanje
Toženec brezplačne rabe stanovanja v solastni hiši ni opustil samovoljno, temveč zaradi ravnanja tožnice, za najeto stanovanje pa je plačeval tudi najemnino. Zato ni mogoče govoriti o njegovi obogatitvi (kljub zadržanju najemnine od solastne hiše), še manj pa o prikrajšanju tožnice. Ta je do leta 2013 pristala v svoje prikrajšanje, krivda, da toženec svoje pravice ni mogel izvrševati na dogovorjeni način, pa je na njeni strani.
Širitev zakonske definicije protipravnega motilca na posrednega motilca zahteva tesno povezavo med njima. Pasivno legitimiran je tudi tisti posredni motilec, ki ima od takega neposrednega vznemirjanja korist, če jo kasneje odobri. Če torej take ustrezne koristi ni oziroma morebitna korist s strani posrednega motilca ni odobrena, posredni motilec lastniku ne odgovarja in torej ni pasivno legitimiran.
ZAVAROVANJE TERJATEV - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058695
ZIZ člen 5, 15, 224, 266, 266/1, 266/2. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 25, 25/1, 411, 411/1, 411/3. ZZZDR člen 10a, 10a/1.
spor o pristojnosti - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba - varstvo in vzgoja otrok - osebni stiki - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - bivališče dolžnika - CRP
Za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, je odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz centralnega registra prebivalstva ali podatek o naslovu, na katerem je bil sklep o izvršbi dolžniku dejansko vročen.
ZLNDL člen 2, 3, 5. ZPZS člen 43, 46. ZNP člen 7. ZD člen 132. ZPP člen 185, 185/1, 337, 337/1.
lastninjenje – lastninska pravica na nepremičnini – pravica uporabe na družbeni lastnini – prenos pravice uporabe – odločba organa – gradnja garaže – dovoljenje za uporabo zemljišča za gradnjo garaže – gradbeno dovoljenje – izvenknjižni prenos
Po tedanjih predpisih za prenos ni bila potrebna sklenitev pogodbe in izrecen zapis prenosa pravice, temveč je do prenosa pravice uporabe prišlo že z samo odločbo pristojnega organa oziroma občine o dodelitvi zemljišča za gradnjo ter prevzemom nepremičnine oziroma zgrajenega objekta v uporabo. Zato odsotnost posebnega določila o prenosu pravice uporabe v stvarnopravnem smislu v odločbi ne vpliva na njeno pridobitev s strani pravnega prednika tožnice.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0065120
URS člen 35, 39. OZ člen 131, 179.
povzročitev škode – podlage odškodninske odgovornosti – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – varstvo osebnostnih pravic – pravica do osebnega dostojanstva – svoboda izražanja – čast in dobro ime – trditve o dejstvih – novinarska etika – objava na svetovnem spletu
Izražanje o dejstvih mora temeljiti na dobri veri, na podlagi preverljivih dejstev, informacije morajo biti točne in zanesljive ter pridobljene v skladu s standardi novinarske etike.
Maksimalna hipoteka varuje popolno poplačilo dolga, le znesek terjatve, ki preseže najvišji znesek, je v danem trenutku brez hipotekarnega jamstva. Zaradi delnih plačil upniku ni treba zmanjšati obsega zastave, kar pomeni, da je terjatev, ko se vrne v okvir vpisanega najvišjega zneska, znova zavarovana z maksimalno hipoteko.
objektivna odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne stvari – orožje – hramba orožja in eksploziva – vlom – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Če je stranka sama krivdno ustvarila položaj, v katerem je nevarno stvar, v zvezi s katero je nastala škoda, izgubila izpod svojega nadzora, ostaja objektivno odgovorna.
Tožena stranka je pri varovanju skladišča na podlagi sklenjenih pogodb z dvema podjetjema za varovanje zadostila le minimalnim kriterijem varovanja, čeprav bi morala storiti več za preprečitev vloma v objekt.
Sodna poravnava je akt, ki temelji izključno na dispoziciji skleniteljev. Zato sodišče samo s svojo odločbo ne more prisilno posegati vanjo, tako da bi jo spremenilo ali popravljalo brez soglasja vseh udeležencev.
odpoved pogodbe – prehod k novemu dobavitelju električne energije – pogodbena kazen – razlaga splošnih pogojev poslovanja
Pogodbena kazen je predvidena zgolj za primer, če bi kupec odpovedal poslovno razmerje z veljavnostjo odpovedi pred pričetkom novega koledarskega leta. Gre za jasno pogodbeno določilo, ki ščiti poslovne interese tožnice in ji omogoča lažje prilagajanje zahtevam trga in posameznih odjemalcev. Nikakor pa tega določila ni mogoče razlagati tako, da bi pogodbeno kazen odjemalec moral plačati tudi v primeru, če pogodbe ne bi odpovedal v ustrezni obliki, če je bila odpoved sicer pravočasno akceptirana.
Glede na kupčevo varovano pričakovalno pravico umik predloga za izvršbo ne more učinkovati tako, da bi preprečil zadnje dejanje v fazi izvršilnega dejanja prodaje nepremičnine, to je, ob obstoju pogojev iz 192. člena ZIZ, izdaja sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, na podlagi katerega kupec pridobi lastninsko pravico.