izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - procesna legitimacija predlagatelja - lastnik nepremičnine - družbenik
Družbeniki svoje gospodarske (ekonomske) interese uresničujejo preko družbe, zato jim ZFPPIPP ne priznava pravnega interesa in s tem aktivno procesno legitimacijo za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije, četudi so hkrati tudi lastniki nepremičnine, na katere naslovu posluje družba. ZFPPIPP je procesno legitimacijo za tak izbris dal le tistim lastnikom nepremičnine, ki družbi niso dali dovoljenja za poslovanje na naslovu objekta, katerega lastniki so in z družbo nimajo nobene niti poslovne niti korporacijske povezave.
V zamudni sodbi P 82/2011 z dne 20. 9. 2011 se resda omenja, da se najemno razmerje odpoveduje glede stanovanja št. 4 na naslovu večstanovanjske hiše N., medtem ko je v tem postopku tožnica zahtevala odpoved najemnega razmerja glede stanovanja št. 20. Vendar je v konkretni zadevi bistveno, da je bilo najemno razmerje po (isti) pogodbi št. 47/2004 z dne 1. 10. 2004 že odpovedano, v posledici česar je dolžna toženka stanovanje, ki je predmet tega razmerja, zapustiti oziroma prepustiti njegovo posest. Ključna vsebina zahtevka ni številka stanovanja, ampak konkretno najemno razmerje, kot ga izkazuje najemna pogodba št. 47/2004 z dne 1. 10. 2004. Iz te je razvidno, da je bila sklenjena le glede enega stanovanja. Njegova morebitna drugačna (napačna) označba v zadevi P 82/2011 pa ne pomeni, da imamo v tem postopku opravka z drugim zahtevkom.
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/2. ZPP člen 337, 337/1.
neupravičena obogatitev – vlaganje v posebno premoženje zunajzakonskega partnerja – zunajzakonska skupnost – ekonomska skupnost – skupno premoženje
Dejstvo, kateri od zakoncev (zunajzakonskih partnerjev) je plačal določen račun, nima prav nobenega vpliva na ugotavljanje višine njunih prispevkov na nastalem skupnem premoženju.
Neko premoženje (premoženjska vrednost) je skupno premoženje ali pa to ni. Tudi „de facto“ ločeno skupno premoženje je „le“ skupno premoženje.
Aktivno legitimiran za vložitev tožbe na ugotovitev očetovstva je mladoletni otrok, zato so bili šele s tožbo, ki jo je vložil mld. otrok, izpolnjeni pogoji za odločanje o zahtevku na ugotovitev očetovstva in s tem posledično zahtevki vezani na varstvo, vzgojo in preživljanje mld. otroka.
Otroški dodatek je v osnovi dopolnilni prejemek otroka za njegovo preživljanje in ne dopolnilni prejemek staršev, s katerim se zniža njihova preživninska obveznost. Takšno osnovno funkcijo pa izgubi, če je le na ta način mogoče kriti celotne preživninske potrebe otroka, ob upoštevanju preživninskih zmožnosti preživninskih zavezancev. V takšnih primerih se otroški dodatek oziroma del otroškega dodatka izjemoma lahko upošteva na način, da se del otrokovih potreb krije tudi z otroškim dodatkom, ker razpoložljiva finančna sredstva preživninskih zavezancev ne zadoščajo za kritje vseh nujnih preživninski potreb otroka.
materialno procesno vodstvo – enostavni pravni pojmi – trditveno in dokazno breme – prekoračitev trditvene podlage – dokazni standard – prepričanost
S tem, ko je tožnik navedel, da je tožencu denar „posodil“, je uporabil pravni pojem (pravno abstrakcijo), svojega življenjskega primera pa ni natančno opisal. Ker je beseda „posoditi“ običajna tudi med ljudmi, ki niso pravniki (gre za preprost pravni pojem), bi ta abstrakcija ne bila problematična, če se ji toženec ne bi upiral. Ker pa se ji je, bi moralo sodišče z ustreznim materialnim procesnim vodstvom od tožnika zahtevati, da uporabljeni pravni pojem konkretno pojasni, opiše.
Sodišče v pravdnem postopku odloči po dokaznem standardu prepričanosti (če le ni kakšnih posebej utemeljenih, izrednih okoliščin, ki opravičujejo znižanje dokaznega standarda v posamezni zadevi), kar pomeni, da je zatrjevano dejstvo dokazano, ko o njem ne bi dvomil noben, v življenjskih zadevah povprečno izkušen posameznik.
ZD člen 123, 212, 212/1, 212/1-1, 213, 213/1, 213/5. ZZZDR člen 52, 52/2, 53, 59, 59/1. SPZ člen 11, 11/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
obseg zapuščine – spor o obsegu zapuščine – spor o dejstvih – spor o uporabi prava – institut skupnega premoženja – podatki zemljiške knjige – pogodba o dosmrtnem preživljanju – pravne posledice pogodbe – razpolaganje s stvarjo iz skupnega premoženja – stranke pogodbe – strinjanje zakonca z razpolaganjem – manj verjetna pravica
Ob tem, ko ni sporno, da (je) nepremičnina predstavlja(la) skupno premoženje zapustnice in dediča, in je tako zapustničin mož z navedeno pogodbo o dosmrtnem preživljanju razpolagal tudi z ženinim deležem na nepremičnini, a z njenim vedenjem, je pravica pritožnice, ki zatrjuje, da v zapuščino spada solastninska pravica 1/2 spornega stanovanja, sodediča pa temu ugovarjata, manj verjetna.
štipendija – preživnina za polnoletnega otroka – študentsko delo
Če polnoletna tožnica ob rednem šolanju (podiplomskem študiju) dejansko dela preko študentskega servisa in ne pravi, da tega ne (z)more brez škode za svoje preživljanje, je prav, da svoj zaslužek porabi za preživljanje.
Rok za vložitev izbrisne tožbe je materialni prekluzivni rok, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka.
ZZK je drugače kot ZZK-1 omogočal izbrisno tožbo tudi zoper dobrovernega pridobitelja. Zatrjevanje slabe vere drugo toženca zato v tem primeru ni eden od elementov, ki so potrebni za sklepčnost izbrisne tožbe. Razlikovanje med neposredno pridobitvijo in pridobitvijo tretjih dobrovernih oseb je pomembno le zaradi različnih prekluzivnih rokov.
odpoved pogodbe – prehod k novemu dobavitelju električne energije – pogodbena kazen – razlaga splošnih pogojev poslovanja
Pogodbena kazen je predvidena zgolj za primer, če bi kupec odpovedal poslovno razmerje z veljavnostjo odpovedi pred pričetkom novega koledarskega leta. Gre za jasno pogodbeno določilo, ki ščiti poslovne interese tožnice in ji omogoča lažje prilagajanje zahtevam trga in posameznih odjemalcev. Nikakor pa tega določila ni mogoče razlagati tako, da bi pogodbeno kazen odjemalec moral plačati tudi v primeru, če pogodbe ne bi odpovedal v ustrezni obliki, če je bila odpoved sicer pravočasno akceptirana.
objektivna odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne stvari – orožje – hramba orožja in eksploziva – vlom – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Če je stranka sama krivdno ustvarila položaj, v katerem je nevarno stvar, v zvezi s katero je nastala škoda, izgubila izpod svojega nadzora, ostaja objektivno odgovorna.
Tožena stranka je pri varovanju skladišča na podlagi sklenjenih pogodb z dvema podjetjema za varovanje zadostila le minimalnim kriterijem varovanja, čeprav bi morala storiti več za preprečitev vloma v objekt.
Mokra tla sama po sebi niso nevarna stvar. V konkretnem primeru tudi niso podane nobene posebne lastnosti ali okoliščine, na podlagi katerih bi bil utemeljen zaključek, da so tla v okolici vodometa nevarna stvar. Površina omogoča varno hojo ob normalni skrbi za vzdrževanje vodometa in njegove okolice. Če je povečana nevarnost posledica opustitve dolžne skrbnosti pri vzdrževanju in čiščenju tal, je podlaga odgovornosti lahko le krivdna in ne objektivna.
upnikov predlog za začetek stečajnega postopka – domneva insolventnosti – trajnejša nelikvidnost – blokada transakcijskega računa
Pritožnik bi moral dokazati, da je dolžnik kljub izkazani blokadi transakcijskega računa (glede na način poravnavanja obveznosti, kot ga zatrjuje), v daljšem obdobju sposoben poravnati vse svoje obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju.
ZSReg člen 13, 13/2, 30, 30/1, 37, 37/2, 37/4. ZGD-1 člen 634, 635, 635/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 119, 120.
statusno preoblikovanje - sprememba firme - oznaka subjekta vpisa - predhodni preizkus predloga za vpis
Že na podlagi predloga je razvidno, da predlagatelj ni pravilno označil subjekta vpisa, pri katerem je zahteval vpis spremembe podatkov, ki se vpisujejo v sodni register.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 433, 433/1, 433/3.
postopek izbrisa brez likvidacije – upravičen predlagatelj
Določba prvega odstavka 433. člena ZFPPIPP, po kateri začetek postopka izbrisa lahko predlaga oseba, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe, ne izključuje določbe tretjega odstavka 433. člena ZFPPIPP. Tako družbenik pravne osebe ne more predlagati začetka postopka izbrisa, pa čeprav gre za situacijo iz druge alinee 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
neupravičeno pridržanje – protipravnost – odškodninska odgovornost države – lastnosti oškodovanca – doktrina jajčne lupine – vzročna zveza
Kršen je bil zakonsko predpisan postopek pridržanja, zato poseg v tožnikovo osebno svobodo ni bil ne dopusten ne zakonit. Neupoštevanje postopkovnih/formalnih pravil v postopku pridržanja torej predstavlja protiustaven poseg v človekovo osebno svobodo, zato je tožnik v danem primeru upravičen do povrnitve škode.
Pri ugotavljanju/deljenju vzrokov za nastalo škodo ni mogoče upoštevati ugotovitve izvedenke, da je tožnik že pred temi dogodki slabše predeloval stresne dogodke – ta lastnost je tista, ki je lastna konkretnemu oškodovancu in če je škoda zaradi nje večja, se tožena stranka na to ne more uspešno sklicevati (teorija jajčne lupine).
Sodna poravnava je akt, ki temelji izključno na dispoziciji skleniteljev. Zato sodišče samo s svojo odločbo ne more prisilno posegati vanjo, tako da bi jo spremenilo ali popravljalo brez soglasja vseh udeležencev.
zavrženje tožbe – litispendenca – zapuščinski postopek – spor o obsegu zapuščine – pozneje najdeno premoženje - realna subrogacija
Od odločitve v zapuščinskem postopku je odvisna odločitev o izplačilu denarnega zneska. Takšno stanje narekuje zavrženje tožbe. Med istima strankama namreč že poteka sodni postopek, ki zasleduje ureditev istega razmerja. Dejstvo, da gre na eni strani za pravdo, na drugi strani pa za zapuščinski postopek, na pravilnost takšnega zaključka ne vpliva.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0065099
ZKZ člen 17, 17/1, 22. ZPP člen 3, 3/3, 306, 306/4, 309, 309/1.
poskus sodne poravnave – promet s kmetijskimi zemljišči – nedovoljeno razpolaganje
Če je predmet sodne poravnave kmetijsko zemljišče, morajo biti pri njenem sklepanju spoštovane obvezne zakonske določbe o (predhodnem) upravnem postopku, ki je predpisan za promet s kmetijskimi zemljišči (odobritev pravnega posla, zavrnitev odobritve pravnega posla, izdaja potrdila, da odobritev pravnega posla ni potrebna ali zavrnitev takega potrdila, če ne gre za primere, ko se izda – 22. člen ZKZ).