Mokra tla sama po sebi niso nevarna stvar. V konkretnem primeru tudi niso podane nobene posebne lastnosti ali okoliščine, na podlagi katerih bi bil utemeljen zaključek, da so tla v okolici vodometa nevarna stvar. Površina omogoča varno hojo ob normalni skrbi za vzdrževanje vodometa in njegove okolice. Če je povečana nevarnost posledica opustitve dolžne skrbnosti pri vzdrževanju in čiščenju tal, je podlaga odgovornosti lahko le krivdna in ne objektivna.
Načeloma drži, da otroški dodatek ne nadomešča primarne zakonske dolžnosti preživljanja s strani staršev. Ker pa je v konkretnem primeru premoženjsko stanje preživninskih zavezancev izredno slabo (oba starša sta brez zaposlitve), mora otroški dodatek predstavljati korektiv slabega premoženjskega stanja staršev in ga je zato pri odmeri preživnine potrebno upoštevati.
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/2. ZPP člen 337, 337/1.
neupravičena obogatitev – vlaganje v posebno premoženje zunajzakonskega partnerja – zunajzakonska skupnost – ekonomska skupnost – skupno premoženje
Dejstvo, kateri od zakoncev (zunajzakonskih partnerjev) je plačal določen račun, nima prav nobenega vpliva na ugotavljanje višine njunih prispevkov na nastalem skupnem premoženju.
Neko premoženje (premoženjska vrednost) je skupno premoženje ali pa to ni. Tudi „de facto“ ločeno skupno premoženje je „le“ skupno premoženje.
začasna odredba v sporih iz razmerij med starši in otroki - pogoji za izdajo začasne odredbe - prepoved stikov
Začasna odredba za prepoved stikov je izjemen ukrep. Njena izdaja pride v poštev le v nujnih primerih, ko so otrokove koristi tako ogrožene, da ni mogoče čakati na konce postopka v glavni stvari. Izdaja začasne odredbe je na mestu, če je potrebno takoj ukrepati zaradi preprečitve uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode. Ugotovljene okoliščine morajo biti takšne, da je izdaja začasne odredbe nujna zaradi takojšnje zaščite otroka pred navedenimi nevarnostmi.
predlog za izdajo začasne odredbe – regulacijska začasna odredba – neobstoječi pravni posel – ničnost pogodbe – neobstoječa družba
Naša sodna praksa v primeru neobstoječega pravnega posla dopušča zahtevek na ugotovitev njegove ničnosti. Praviloma je pri uveljavljanju ničnosti treba zajeti vse stranke nične pogodbe, vendar pa je v primeru, ko je v imenu ene pogodbene stranke navedena fiktivna – neobstoječa družba to že po logiki stvari nemogoče. Zadostuje torej, da je zahtevek uperjen zoper dejansko pogodbeno stranko.
zamudna sodba – odgovor na tožbo – ugovor zoper sklep o začasni odredbi – kršitev osebnostnih pravic – prepovedni zahtevek – ponovitvena nevarnost
Vloga toženke, naslovljena kot ugovor zoper sklep o začasni odredbi, ne vsebuje obveznih sestavin, ki jih mora vsebovati odgovor na tožbo po 278. členu ZPP. Tega navedena vloga nima in je zato ni mogoče šteti (vsebinsko) kot odgovor na tožbo.
V primeru kršitve osebnostnih pravic za prepovedni zahtevek zadostuje, da je bila dokazana kršitev osebnostne pravice; kršitev pravice torej zadostuje za obstoj ponovitvene nevarnosti. Obstoj konkretne nevarnosti uresničitve določene bodoče kršitve izhaja že iz samih zahtevkov tožnikov. Gre za pravno obarvana dejstva (trditve o dejstvih), kajti v kolikor pri tožnikih nevarnosti bodoče kršitve osebnostnih pravic (do časti in dobrega imena ter zasebnosti) ne bi bilo, prepovednih zahtevkov ne bi uveljavljala, upoštevajoč pri tem seveda, da gre za zamudno sodbo, ki je posledica dejstva, da nasprotna stranka na tožbo ni odgovorila ter da s tem priznava kot resnična dejstva, ki so navedena v tožbi.
ZD člen 28, 41, 46, 133, 136, 136/2, 145, 145/1. ZZZDR člen 3, 3/1. ZPP člen 8, 286, 339, 339/1.
vračunanje v dedni delež – zakonska zveza – življenjska in ekonomska skupnost – skupno premoženje – odstop dednega deleža – skupnost dedičev – prekluzija
Ohlapna življenjska skupnost, ki je bila vsaj glede skupnega bivanja povezana z objektivnimi okoliščinami narave zapustnikove zaposlitve, še ne pomeni, da premoženje pridobljeno v trajanju zakonske zveze ni skupno premoženje.
Odstop dednega deleža je možen le glede že znanega zapuščinskega premoženja.
Skupnost dedičev praviloma traja do delitve, zato je spor o tem, ali določena stvar spada v zapuščino mogoče rešiti le na enak način za vse dediče.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079314
OZ člen 55, 58, 649, 649/2, 652. ZPP člen 2, 5, 7, 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
gradbena pogodba – pisna oblika – dodatna dela
Za spremembe načrta, ki jih predlaga naročnik, veljajo glede obličnosti pravila drugega odstavka 649. člena OZ. Čeprav slednji določa obličnost gradbene pogodbe, je veljavna in za stranki zavezujoča tudi ustna gradbena pogodba. Pisna oblika je za gradbeno pogodbo predpisana le v dokazne namene (ad probationem) in ne kot pogoj za veljavnost (ad valorem).
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 433, 433/1, 433/3.
postopek izbrisa brez likvidacije – upravičen predlagatelj
Določba prvega odstavka 433. člena ZFPPIPP, po kateri začetek postopka izbrisa lahko predlaga oseba, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe, ne izključuje določbe tretjega odstavka 433. člena ZFPPIPP. Tako družbenik pravne osebe ne more predlagati začetka postopka izbrisa, pa čeprav gre za situacijo iz druge alinee 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
neupravičeno pridržanje – protipravnost – odškodninska odgovornost države – lastnosti oškodovanca – doktrina jajčne lupine – vzročna zveza
Kršen je bil zakonsko predpisan postopek pridržanja, zato poseg v tožnikovo osebno svobodo ni bil ne dopusten ne zakonit. Neupoštevanje postopkovnih/formalnih pravil v postopku pridržanja torej predstavlja protiustaven poseg v človekovo osebno svobodo, zato je tožnik v danem primeru upravičen do povrnitve škode.
Pri ugotavljanju/deljenju vzrokov za nastalo škodo ni mogoče upoštevati ugotovitve izvedenke, da je tožnik že pred temi dogodki slabše predeloval stresne dogodke – ta lastnost je tista, ki je lastna konkretnemu oškodovancu in če je škoda zaradi nje večja, se tožena stranka na to ne more uspešno sklicevati (teorija jajčne lupine).
ZSReg člen 13, 13/2, 30, 30/1, 37, 37/2, 37/4. ZGD-1 člen 634, 635, 635/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 119, 120.
statusno preoblikovanje - sprememba firme - oznaka subjekta vpisa - predhodni preizkus predloga za vpis
Že na podlagi predloga je razvidno, da predlagatelj ni pravilno označil subjekta vpisa, pri katerem je zahteval vpis spremembe podatkov, ki se vpisujejo v sodni register.
sodna določitev nujne poti - redna raba - povezava z javno cesto - višina nadomestila - stanje poti - posegi za vzpostavitev nujne poti
Sodišče določi nujno pot tako, da se čim manj obremeni tuja nepremičnina, za dovoljeno nujno pot pa je upravičenec dolžan plačati zavezancu primerno nadomestilo.
Dosedanja uporaba se lahko upošteva le v omejenem obsegu, le kot eden izmed kriterijev pri presoji določanja trase nujne poti.
ZLNDL člen 2, 3, 5. ZPZS člen 43, 46. ZNP člen 7. ZD člen 132. ZPP člen 185, 185/1, 337, 337/1.
lastninjenje – lastninska pravica na nepremičnini – pravica uporabe na družbeni lastnini – prenos pravice uporabe – odločba organa – gradnja garaže – dovoljenje za uporabo zemljišča za gradnjo garaže – gradbeno dovoljenje – izvenknjižni prenos
Po tedanjih predpisih za prenos ni bila potrebna sklenitev pogodbe in izrecen zapis prenosa pravice, temveč je do prenosa pravice uporabe prišlo že z samo odločbo pristojnega organa oziroma občine o dodelitvi zemljišča za gradnjo ter prevzemom nepremičnine oziroma zgrajenega objekta v uporabo. Zato odsotnost posebnega določila o prenosu pravice uporabe v stvarnopravnem smislu v odločbi ne vpliva na njeno pridobitev s strani pravnega prednika tožnice.
Tožniki so s tožbenim zahtevkom, da se ugotovi nezakonitost sklica skupščine tožene stranke, uveljavljali le ugotovitev določenega dejstva, ne pa ugotovitev obstoja ali neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja. Takšna ugotovitvena tožba ni dopustna.
Splošni interes tožnikov za poslovanje toženke v interesu vseh avtorjev ne zadošča za utemeljitev pravnega interesa za ugotovitveno tožbo. Korist tožnikov mora biti pravna in se mora odražati v sferi njihovih pravic oziroma pravnih razmerij. Tudi trditev, da nezakonito sklicana skupščina ne bi smela odločati o pravicah avtorjev, ne izkazuje pravnega interesa tožnikov. S trditvijo, da so sklepi nezakonito sklicane skupščine nični, pravni interes za ugotovitveno tožbo še ne more biti izkazan. Tožniki bi morali pojasniti, v čem sklepi skupščine ogrožajo njihov pravni položaj oziroma v čem se kaže njihova negotovost glede njihovih pravnih položajev (razmerij).
Že iz same naslovitve vloge in njene vsebine izhaja, da se ta ne nanaša na zavarovanje denarne terjatve, ki je sporni predmet v tem gospodarskem sporu, ampak, da gre za predlog za izdajo začasne odredbe pred uvedbo sodnega postopka. Stvarno pristojno za odločanje o takšnem predlogu je okrajno sodišče.
Širitev zakonske definicije protipravnega motilca na posrednega motilca zahteva tesno povezavo med njima. Pasivno legitimiran je tudi tisti posredni motilec, ki ima od takega neposrednega vznemirjanja korist, če jo kasneje odobri. Če torej take ustrezne koristi ni oziroma morebitna korist s strani posrednega motilca ni odobrena, posredni motilec lastniku ne odgovarja in torej ni pasivno legitimiran.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003779
ZP-1 člen 22, 22/3, 202, 202č, 207, 207/4.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - kazenske točke - izbris kazenskih točk - seštevek kazenskih točk
Kazenske točke se pri ugotavljanju pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja seštevajo le, v kolikor se nanašajo na isto vozniško dovoljenje.
uveljavljanje več zahtevkov v tožbi – eventualna kumulacija – pravdni stroški – končni uspeh v postopku
Primarni tožbeni zahtevek je bil zavrnjen. Prav v zvezi z neutemeljenim tožbenim zahtevkom je tožeča stranka predlagala tudi izdajo začasne odredbe, v zvezi s katero je tekel ugovorni in pritožbeni postopek, v katerem nazadnje ni uspela. Sodišče pa je ugodilo podrednemu zahtevku. O stroških je zato treba odločiti v skladu z 2. odstavkom 154. člena ZPP.
Aktivno legitimiran za vložitev tožbe na ugotovitev očetovstva je mladoletni otrok, zato so bili šele s tožbo, ki jo je vložil mld. otrok, izpolnjeni pogoji za odločanje o zahtevku na ugotovitev očetovstva in s tem posledično zahtevki vezani na varstvo, vzgojo in preživljanje mld. otroka.
Otroški dodatek je v osnovi dopolnilni prejemek otroka za njegovo preživljanje in ne dopolnilni prejemek staršev, s katerim se zniža njihova preživninska obveznost. Takšno osnovno funkcijo pa izgubi, če je le na ta način mogoče kriti celotne preživninske potrebe otroka, ob upoštevanju preživninskih zmožnosti preživninskih zavezancev. V takšnih primerih se otroški dodatek oziroma del otroškega dodatka izjemoma lahko upošteva na način, da se del otrokovih potreb krije tudi z otroškim dodatkom, ker razpoložljiva finančna sredstva preživninskih zavezancev ne zadoščajo za kritje vseh nujnih preživninski potreb otroka.