Maksimalna hipoteka varuje popolno poplačilo dolga, le znesek terjatve, ki preseže najvišji znesek, je v danem trenutku brez hipotekarnega jamstva. Zaradi delnih plačil upniku ni treba zmanjšati obsega zastave, kar pomeni, da je terjatev, ko se vrne v okvir vpisanega najvišjega zneska, znova zavarovana z maksimalno hipoteko.
Rok za vložitev izbrisne tožbe je materialni prekluzivni rok, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka.
ZZK je drugače kot ZZK-1 omogočal izbrisno tožbo tudi zoper dobrovernega pridobitelja. Zatrjevanje slabe vere drugo toženca zato v tem primeru ni eden od elementov, ki so potrebni za sklepčnost izbrisne tožbe. Razlikovanje med neposredno pridobitvijo in pridobitvijo tretjih dobrovernih oseb je pomembno le zaradi različnih prekluzivnih rokov.
ZAVAROVANJE TERJATEV - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058695
ZIZ člen 5, 15, 224, 266, 266/1, 266/2. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 25, 25/1, 411, 411/1, 411/3. ZZZDR člen 10a, 10a/1.
spor o pristojnosti - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba - varstvo in vzgoja otrok - osebni stiki - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - bivališče dolžnika - CRP
Za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, je odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz centralnega registra prebivalstva ali podatek o naslovu, na katerem je bil sklep o izvršbi dolžniku dejansko vročen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0065120
URS člen 35, 39. OZ člen 131, 179.
povzročitev škode – podlage odškodninske odgovornosti – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – varstvo osebnostnih pravic – pravica do osebnega dostojanstva – svoboda izražanja – čast in dobro ime – trditve o dejstvih – novinarska etika – objava na svetovnem spletu
Izražanje o dejstvih mora temeljiti na dobri veri, na podlagi preverljivih dejstev, informacije morajo biti točne in zanesljive ter pridobljene v skladu s standardi novinarske etike.
začasna odredba v sporih iz razmerij med starši in otroki - pogoji za izdajo začasne odredbe - prepoved stikov
Začasna odredba za prepoved stikov je izjemen ukrep. Njena izdaja pride v poštev le v nujnih primerih, ko so otrokove koristi tako ogrožene, da ni mogoče čakati na konce postopka v glavni stvari. Izdaja začasne odredbe je na mestu, če je potrebno takoj ukrepati zaradi preprečitve uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode. Ugotovljene okoliščine morajo biti takšne, da je izdaja začasne odredbe nujna zaradi takojšnje zaščite otroka pred navedenimi nevarnostmi.
odpoved pogodbe – prehod k novemu dobavitelju električne energije – pogodbena kazen – razlaga splošnih pogojev poslovanja
Pogodbena kazen je predvidena zgolj za primer, če bi kupec odpovedal poslovno razmerje z veljavnostjo odpovedi pred pričetkom novega koledarskega leta. Gre za jasno pogodbeno določilo, ki ščiti poslovne interese tožnice in ji omogoča lažje prilagajanje zahtevam trga in posameznih odjemalcev. Nikakor pa tega določila ni mogoče razlagati tako, da bi pogodbeno kazen odjemalec moral plačati tudi v primeru, če pogodbe ne bi odpovedal v ustrezni obliki, če je bila odpoved sicer pravočasno akceptirana.
objektivna odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne stvari – orožje – hramba orožja in eksploziva – vlom – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Če je stranka sama krivdno ustvarila položaj, v katerem je nevarno stvar, v zvezi s katero je nastala škoda, izgubila izpod svojega nadzora, ostaja objektivno odgovorna.
Tožena stranka je pri varovanju skladišča na podlagi sklenjenih pogodb z dvema podjetjema za varovanje zadostila le minimalnim kriterijem varovanja, čeprav bi morala storiti več za preprečitev vloma v objekt.
Zgolj zato, da zakoniti zastopnik tožene stranke ponovi trditve, da s tožečo stranko tožena stranka ni bila v poslovnem razmerju, dokazovanje z njegovim zaslišanjem ni potrebno. Ali je ali ni bila v poslovnem razmerju s tožečo, je namreč odvisno od presoje obstoja relevantnih dejstev, ki to razmerje lahko potrdijo.
ZLNDL člen 2, 3, 5. ZPZS člen 43, 46. ZNP člen 7. ZD člen 132. ZPP člen 185, 185/1, 337, 337/1.
lastninjenje – lastninska pravica na nepremičnini – pravica uporabe na družbeni lastnini – prenos pravice uporabe – odločba organa – gradnja garaže – dovoljenje za uporabo zemljišča za gradnjo garaže – gradbeno dovoljenje – izvenknjižni prenos
Po tedanjih predpisih za prenos ni bila potrebna sklenitev pogodbe in izrecen zapis prenosa pravice, temveč je do prenosa pravice uporabe prišlo že z samo odločbo pristojnega organa oziroma občine o dodelitvi zemljišča za gradnjo ter prevzemom nepremičnine oziroma zgrajenega objekta v uporabo. Zato odsotnost posebnega določila o prenosu pravice uporabe v stvarnopravnem smislu v odločbi ne vpliva na njeno pridobitev s strani pravnega prednika tožnice.
Širitev zakonske definicije protipravnega motilca na posrednega motilca zahteva tesno povezavo med njima. Pasivno legitimiran je tudi tisti posredni motilec, ki ima od takega neposrednega vznemirjanja korist, če jo kasneje odobri. Če torej take ustrezne koristi ni oziroma morebitna korist s strani posrednega motilca ni odobrena, posredni motilec lastniku ne odgovarja in torej ni pasivno legitimiran.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003779
ZP-1 člen 22, 22/3, 202, 202č, 207, 207/4.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - kazenske točke - izbris kazenskih točk - seštevek kazenskih točk
Kazenske točke se pri ugotavljanju pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja seštevajo le, v kolikor se nanašajo na isto vozniško dovoljenje.
uveljavljanje več zahtevkov v tožbi – eventualna kumulacija – pravdni stroški – končni uspeh v postopku
Primarni tožbeni zahtevek je bil zavrnjen. Prav v zvezi z neutemeljenim tožbenim zahtevkom je tožeča stranka predlagala tudi izdajo začasne odredbe, v zvezi s katero je tekel ugovorni in pritožbeni postopek, v katerem nazadnje ni uspela. Sodišče pa je ugodilo podrednemu zahtevku. O stroških je zato treba odločiti v skladu z 2. odstavkom 154. člena ZPP.
Sodno poravnavo je mogoče izpodbijati zgolj s tožbo za razveljavitev sodne poravnave v okviru razlogov, ki jih določa 392. člen ZPP (oziroma izrednim pravnim sredstvom zahteve za varstvo zakonitosti), ne pa s tožbo po OZ.
Tožnica se je znašla v dokazni stiski (glede dokazovanja nepristnosti podpisa na pooblastilu za podpis sporne prodajne pogodbe) šele potem, ko se je brez njene krivde izjalovil dokaz z izvedencem (ta je namreč ugotovil, da analiza podpisa zaradi razkroja ni mogoča). Poleg tega je dvom o okoliščinah nastanka pooblastila izzval tudi sam toženec ob zaslišanju (ko je o kraju overovitve podpisa izpovedoval drugače, kot izhaja iz overovitvenega žiga). Poizvedbe, ki jih je naknadno predlagala tožnica, je zato treba šteti kot pravočasne in torej predstavljajo dopustno novoto.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSL0079299
ZD člen 142, 142/1. ZPP člen 328.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – trditveno in dokazno breme – izrek sodbe – popravni sklep - napačen stroškovnik
Pristavek, da dedinja za zapustnikove dolgove odgovarja le do višine podedovanega premoženja, v izrek izpodbijane sodbe ne sodi. Takšen pristavek tudi ničesar ne spremeni.
Soglasje volj obeh pravdnih strank, da se spornega zneska ne odšteje od opravljenih in obračunanih del in da je šlo zgolj za računsko pomoto pri obračunu del, je nesporno. Pritožnica zato utemeljeno oporeka uporabi 82. in 83. člena OZ pri interpretaciji volje pravdnih strank ob sestavi in podpisu končne situacije. Navedena interpretacijska pravila se namreč uporabljajo le, kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti volje strank.
Sodna poravnava je akt, ki temelji izključno na dispoziciji skleniteljev. Zato sodišče samo s svojo odločbo ne more prisilno posegati vanjo, tako da bi jo spremenilo ali popravljalo brez soglasja vseh udeležencev.
štipendija – preživnina za polnoletnega otroka – študentsko delo
Če polnoletna tožnica ob rednem šolanju (podiplomskem študiju) dejansko dela preko študentskega servisa in ne pravi, da tega ne (z)more brez škode za svoje preživljanje, je prav, da svoj zaslužek porabi za preživljanje.
varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – imisija – krajevno običajne razmere – priposestvovanje služnosti
Določba 99. člena SPZ daje lastniku varstvo pred vsakršnim vznemirjanjem. Ni potrebno, da bi bilo vznemirjanje takšne narave, da bi mu oteževalo uporabo njegove nepremičnine preko običajnih krajevnih razmer in mu povzročalo znatnejšo škodo.