upnikov predlog za začetek stečajnega postopka – domneva insolventnosti – trajnejša nelikvidnost – blokada transakcijskega računa
Pritožnik bi moral dokazati, da je dolžnik kljub izkazani blokadi transakcijskega računa (glede na način poravnavanja obveznosti, kot ga zatrjuje), v daljšem obdobju sposoben poravnati vse svoje obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0065099
ZKZ člen 17, 17/1, 22. ZPP člen 3, 3/3, 306, 306/4, 309, 309/1.
poskus sodne poravnave – promet s kmetijskimi zemljišči – nedovoljeno razpolaganje
Če je predmet sodne poravnave kmetijsko zemljišče, morajo biti pri njenem sklepanju spoštovane obvezne zakonske določbe o (predhodnem) upravnem postopku, ki je predpisan za promet s kmetijskimi zemljišči (odobritev pravnega posla, zavrnitev odobritve pravnega posla, izdaja potrdila, da odobritev pravnega posla ni potrebna ali zavrnitev takega potrdila, če ne gre za primere, ko se izda – 22. člen ZKZ).
zavrženje tožbe – litispendenca – zapuščinski postopek – spor o obsegu zapuščine – pozneje najdeno premoženje - realna subrogacija
Od odločitve v zapuščinskem postopku je odvisna odločitev o izplačilu denarnega zneska. Takšno stanje narekuje zavrženje tožbe. Med istima strankama namreč že poteka sodni postopek, ki zasleduje ureditev istega razmerja. Dejstvo, da gre na eni strani za pravdo, na drugi strani pa za zapuščinski postopek, na pravilnost takšnega zaključka ne vpliva.
Zgolj zato, da zakoniti zastopnik tožene stranke ponovi trditve, da s tožečo stranko tožena stranka ni bila v poslovnem razmerju, dokazovanje z njegovim zaslišanjem ni potrebno. Ali je ali ni bila v poslovnem razmerju s tožečo, je namreč odvisno od presoje obstoja relevantnih dejstev, ki to razmerje lahko potrdijo.
prepovedana imisija – zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - sklepčnost tožbenega zahtevka – določen zahtevek
Tožeča stranka ni upravičena do pravnega varstva pred imisijo s svojim zahtevkom, da se ji dopusti zamenjava diletacije in estrihov s ciljem preprečitve zatrjevane imisije. Poleg tega ta del tožbenega zahtevka tudi ni pravilen. Izbira zaščitnih ukrepov je namreč prepuščena zatrjevanemu motilcu.
Povsem določen zahtevek je možen le tedaj, kadar je po naravi stvari mogoče čezmerne imisije preprečiti le na en način. Sicer mora tožbeni zahtevek obsegati stanje, kakršno mora biti doseženo, ne pa da tožeča stranka v tožbenem zahtevku navede način ravnanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080820
ZZasV člen 2, 2/2, 3, 16. ZPP člen 214, 214/2.
neprerekana dejstva – zasebno varovanje – licenca za opravljanje dejavnosti – povabilo k oddaji ponudb – protipravnost ravnanja države
Pravica za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja se pridobi z licenco. Namen podelitve licence s področja varovanja je zaščita javnega interesa, ki se kaže v varovanju javnega reda, javne varnosti, varstvu naročnikov, tretjih oseb in varnostnega osebja, ki neposredno opravlja dejavnost, zato je pomembno, da to dejavnost opravljajo strokovno usposobljene osebe, varnostno preverjene in brez varnostnih zadržkov. Osebe, ki nimajo licence in ne izpolnjujejo pogojev, določenih v ZZasV namreč predstavljajo večje tveganje za varnost naročnika.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – valorizacija plačanega dela odškodnine
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Valorizirani del odškodnine je treba upoštevati bodisi na račun celotne odškodnine za nepremoženjsko škodo bodisi pri odškodnini za vsako od oblik škode, za katero je toženka že plačala odškodnino.
Sodno poravnavo je mogoče izpodbijati zgolj s tožbo za razveljavitev sodne poravnave v okviru razlogov, ki jih določa 392. člen ZPP (oziroma izrednim pravnim sredstvom zahteve za varstvo zakonitosti), ne pa s tožbo po OZ.
Ker v ponovljenem upravnem postopku (še) ni bila izdana takšna odločba, da na njeni podlagi izpodbijana vknjižba ne bi bila dovoljena, ni izpolnjena predpostavka iz tretje alineje četrtega odstavka 243. člena ZZK-1C.
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/2. ZPP člen 337, 337/1.
neupravičena obogatitev – vlaganje v posebno premoženje zunajzakonskega partnerja – zunajzakonska skupnost – ekonomska skupnost – skupno premoženje
Dejstvo, kateri od zakoncev (zunajzakonskih partnerjev) je plačal določen račun, nima prav nobenega vpliva na ugotavljanje višine njunih prispevkov na nastalem skupnem premoženju.
Neko premoženje (premoženjska vrednost) je skupno premoženje ali pa to ni. Tudi „de facto“ ločeno skupno premoženje je „le“ skupno premoženje.
Rok za vložitev izbrisne tožbe je materialni prekluzivni rok, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka.
ZZK je drugače kot ZZK-1 omogočal izbrisno tožbo tudi zoper dobrovernega pridobitelja. Zatrjevanje slabe vere drugo toženca zato v tem primeru ni eden od elementov, ki so potrebni za sklepčnost izbrisne tožbe. Razlikovanje med neposredno pridobitvijo in pridobitvijo tretjih dobrovernih oseb je pomembno le zaradi različnih prekluzivnih rokov.
materialno procesno vodstvo – enostavni pravni pojmi – trditveno in dokazno breme – prekoračitev trditvene podlage – dokazni standard – prepričanost
S tem, ko je tožnik navedel, da je tožencu denar „posodil“, je uporabil pravni pojem (pravno abstrakcijo), svojega življenjskega primera pa ni natančno opisal. Ker je beseda „posoditi“ običajna tudi med ljudmi, ki niso pravniki (gre za preprost pravni pojem), bi ta abstrakcija ne bila problematična, če se ji toženec ne bi upiral. Ker pa se ji je, bi moralo sodišče z ustreznim materialnim procesnim vodstvom od tožnika zahtevati, da uporabljeni pravni pojem konkretno pojasni, opiše.
Sodišče v pravdnem postopku odloči po dokaznem standardu prepričanosti (če le ni kakšnih posebej utemeljenih, izrednih okoliščin, ki opravičujejo znižanje dokaznega standarda v posamezni zadevi), kar pomeni, da je zatrjevano dejstvo dokazano, ko o njem ne bi dvomil noben, v življenjskih zadevah povprečno izkušen posameznik.
V zamudni sodbi P 82/2011 z dne 20. 9. 2011 se resda omenja, da se najemno razmerje odpoveduje glede stanovanja št. 4 na naslovu večstanovanjske hiše N., medtem ko je v tem postopku tožnica zahtevala odpoved najemnega razmerja glede stanovanja št. 20. Vendar je v konkretni zadevi bistveno, da je bilo najemno razmerje po (isti) pogodbi št. 47/2004 z dne 1. 10. 2004 že odpovedano, v posledici česar je dolžna toženka stanovanje, ki je predmet tega razmerja, zapustiti oziroma prepustiti njegovo posest. Ključna vsebina zahtevka ni številka stanovanja, ampak konkretno najemno razmerje, kot ga izkazuje najemna pogodba št. 47/2004 z dne 1. 10. 2004. Iz te je razvidno, da je bila sklenjena le glede enega stanovanja. Njegova morebitna drugačna (napačna) označba v zadevi P 82/2011 pa ne pomeni, da imamo v tem postopku opravka z drugim zahtevkom.
varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – imisija – krajevno običajne razmere – priposestvovanje služnosti
Določba 99. člena SPZ daje lastniku varstvo pred vsakršnim vznemirjanjem. Ni potrebno, da bi bilo vznemirjanje takšne narave, da bi mu oteževalo uporabo njegove nepremičnine preko običajnih krajevnih razmer in mu povzročalo znatnejšo škodo.
ZSReg člen 13, 13/2, 30, 30/1, 37, 37/2, 37/4. ZGD-1 člen 634, 635, 635/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 119, 120.
statusno preoblikovanje - sprememba firme - oznaka subjekta vpisa - predhodni preizkus predloga za vpis
Že na podlagi predloga je razvidno, da predlagatelj ni pravilno označil subjekta vpisa, pri katerem je zahteval vpis spremembe podatkov, ki se vpisujejo v sodni register.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 433, 433/1, 433/3.
postopek izbrisa brez likvidacije – upravičen predlagatelj
Določba prvega odstavka 433. člena ZFPPIPP, po kateri začetek postopka izbrisa lahko predlaga oseba, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe, ne izključuje določbe tretjega odstavka 433. člena ZFPPIPP. Tako družbenik pravne osebe ne more predlagati začetka postopka izbrisa, pa čeprav gre za situacijo iz druge alinee 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
neupravičeno pridržanje – protipravnost – odškodninska odgovornost države – lastnosti oškodovanca – doktrina jajčne lupine – vzročna zveza
Kršen je bil zakonsko predpisan postopek pridržanja, zato poseg v tožnikovo osebno svobodo ni bil ne dopusten ne zakonit. Neupoštevanje postopkovnih/formalnih pravil v postopku pridržanja torej predstavlja protiustaven poseg v človekovo osebno svobodo, zato je tožnik v danem primeru upravičen do povrnitve škode.
Pri ugotavljanju/deljenju vzrokov za nastalo škodo ni mogoče upoštevati ugotovitve izvedenke, da je tožnik že pred temi dogodki slabše predeloval stresne dogodke – ta lastnost je tista, ki je lastna konkretnemu oškodovancu in če je škoda zaradi nje večja, se tožena stranka na to ne more uspešno sklicevati (teorija jajčne lupine).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno opazovanje - razširitev tajnega opazovanja - vpletenost v kriminalno dejavnost - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum, da je kontaktna oseba vpletena v kriminalno dejavnost obdolženca
Pojem "vpletenosti v kriminalno dejavnost" predstavlja nižji standard kot pri pogojih za odreditev ukrepa tajnega opazovanja po prvem dostavku 149.a člena ZKP, ko se izrecno zahteva obstoj utemeljenih razlogov za sum, da je določena oseba izvršila, izvršuje ali pripravlja oz. organizira izvršitev katerega od taksativno določenih kaznivih dejanj.
posredovanje podatkov odvetniku - taksna obveznost
Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, je prvostopenjsko sodišče pravilno odvetniško družbo prepoznalo kot upravičenca do posredovanja zaprošenih podatkov, nato pa zmotno ugotovilo, da gre za podatke takšne narave, ki so načeloma dostopni le pooblaščenim organom, zaradi česar ni mogoča uporaba 1. odstavka 10. člena ZOdv, pač pa 2. odstavek 10. člena ZOdv.Odvetniška družba je zaprosila za posredovanje podatkov o dolžničinih poslovnih deležih v gospodarskih družbah (in ne za posredovanje potrdila), te pa je sodišče po 1. odstavku 10. člena ZOdv dolžno dati brezplačno.