ZFPPIPP člen 24a, 24a/2, 24a/2-2, 264a, 264a/4, 266, 274a, 281, 282, 282/2, 296, 296/4, 298, 298/4, 370. ZTFI člen 7, 7-4. ZST-1 člen 39.
finančni instrumenti – dogovor o izravnavi – kvalificirana finančna pogodba – terminska pogodba – odstop od pogodbe – prijava terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku – priznanje terjatev in ločitvenih pravic – pouk sodišča – odmera sodne takse za pritožbo
Prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku vsebuje tudi zahtevek za prednostno plačilo priznane zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, in zahtevek za plačilo nezavarovanega dela terjatve iz splošne razdelitvene mase v skladu z ZFPPIPP. Ker je tožena stranka s prijavo terjatve in ločitvene pravice v stečajni postopek (ki je pravnomočno priznana) torej sama izbrala način poplačila, in sicer iz razdelitvene mase (splošne in posebne) po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upnikov, se na določbo prvega odstavka 266. člena ZFPPIPP ne more več sklicevati.
Smisel dogovora o izravnavi in posebne ureditve kvalificiranih finančnih pogodb je v pretvorbi nasproti si stoječe denarne terjatve upnika proti stečajnemu dolžniku in terjatve stečajnega dolžnika za vrnitev finančnih instrumentov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0080856
OZ člen 168, 168/3. ZPP člen 7, 212, 285.
izgubljeni dobiček – sklepčnost tožbe – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – dokaz z izvedencem
Skladno z določbo tretjega odstavka 168. člena OZ se pri oceni izgubljenega dobička upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ni mogoče doseči. Pri tem je breme ustreznega zatrjevanja nastale škode na tožniku.
Predpogoj, da bi sodišče strokovno pomoč izvedenca potrebovalo je, da bi tožeča stranka zatrjevala in dokazala tisto dejansko podlago, iz katere naj bi izvedenec sklepal na predvidene rezultate poslovanja v vtoževanem obdobju.
Sodišče prve stopnje tožeče stranke res ni pozvalo na dopolnitev trditvene podlage glede obsega in višine nastale škode, vendar je na te pomanjkljivosti v svojih vlogah med postopkom ves čas opozarjala toženka. Razjasnitvena oblast kot dopolnilo trditvenemu bremenu pa pride v poštev šele tedaj, kadar nasprotna stranka vrzeli v trditvah nasprotnice ne izpostavi že sama.
Tožnica je izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi prejela iz razloga po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. V odpovedi ji je bilo očitano, da je na sestanku v navzočnosti namestnika direktorja dvakrat trdila, da direktor nad njo izvaja šikaniranje in mobing, kar je neresnično, njene trditve pa so škodovale časti in dobremu imenu tožene stranke, s čimer naj bi bili izpolnjeni zakonski znaki kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po prvem odstavku 160. člena KZ-1. Znaki navedenega kaznivega dejanja niso izpolnjeni, saj so bile besede izrečene le direktorju tožene stranke in njegovemu namestniku, ne pa tudi širšemu krogu oseb, kar se zahteva za izpolnitev zakonskih znakov kaznivega dejanja žaljive obdolžitve. Zato ni bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. odstavku prvega odstavka 111. člena ZDR.
Tožnica je večkrat kršila svoje delovnopravne obveznosti, in sicer z neprimerno komunikacijo oz. neodzivanjem pri izvedbi promocije na radiu, z zmerjanjem zaposlenih idr.. Tožnica ima določene osebnostne lastnosti, zaradi katerih je delovno okolje lahko bolj stresno, odnosi med zaposlenimi pa bolj napeti. Vendar zgolj navedeno ne upravičuje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je najskrajnejše sredstvo prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki je upravičeno samo v primeru izpolnitve taksativno naštetih pogojev in pod pogojem, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 110. člena ZDR). V primeru milejših kršitev delovnopravnih obveznosti ima delodajalec na voljo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. V predmetni zadevi ni mogoče zaključiti, da ni bilo možno nadaljevanje dela tožnice vsaj še za en mesec, kot je določen odpovedni rok pri redni odpovedi iz krivdnih razlogov (tretji odstavek 92. člena ZDR), zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Vključenost v program aktivne politike zaposlovanja ne predstavlja pravno relevantne okoliščine pri določitvi datuma trajanja delovnega razmerja v smislu prvega odstavka 118. člena ZDR.
prepovedana imisija – stanje nepremičnine – soglasje kupca nepremičnine – dinamične prvine – statične prvine – teorija prioritete
Ker je tožeča stranka z nakupom nepremičnine sprejela stanje, kakršno je (zazidana okna in vrata zaradi zidu tožene stranke), ni upravičena zahtevati, naj se vir imisij (odvzem svetlobe) odstrani.
Prekinitev postopka zaradi stečaja tožnika, ki je nastopila po opravi procesnih dejanj v pritožbenem postopku (vloženi pritožbi in odgovoru na pritožbo), ni ovira za izdajo odločbe pritožbenega sodišča.
Pričakovanje toženke, da bo parket položen tako, da ne bo škripal, stekleni rob fasade pa gladek in nenevaren, ni izven standarda molče dogovorjenih lastnosti stanovanja.
Toženka v zvezi z ugovorom stvarnih napak po določbah ZVKSES ni dolžna postaviti nasprotnega tožbenega zahtevka in tudi ne posebej uveljavljati pobotnega ugovora glede stroškov, ki so potrebni za odpravo napak.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0078823
OZ člen 158, 964, 964/1, 965, 965/1. ZPP člen 11, 304, 304/1.
vzdrževanje reda na glavni obravnavi - disciplinski ukrep - denarna kazen - zavarovalna pogodba - zavarovanje pred odgovornostjo - beneficiar - direktna tožba - povrnitev škode - odgovornost zavarovanca - odgovornost imetnika živali
Če kdo, ki se udeležuje postopka, žali sodišče ali druge udeležence postopka, ga sodnik med drugim lahko tudi kaznuje z denarno kaznijo. Gre za disciplinski ukrep, ki je namenjen zagotavljanju nemotenega poteka obravnave in postopka, ne pa za ukrep, ki bi bil namenjen zaščiti integritete oziroma osebnih pravic udeleženca postopka, ki je osebno prizadet zaradi nedostojnega obnašanja kršitelja.
Sodišče o ukrepih in sankcijah po 304. členu ZPP odloča po uradni dolžnosti in na morebitne predloge strank v tej smeri ni vezano.
Pri zavarovanju pred odgovornostjo zavarovalnica odgovarja za škodo, nastalo z zavarovalnim primerom, če tretji oškodovanec zahteva odškodnino.
Pri zavarovanju pred odgovornostjo lahko oškodovanec zahteva neposredno od zavarovalnice povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi dogodka, za katerega odgovarja zavarovanec, vendar največ do zneska njene obveznosti . To pomeni, da mora zavarovalnica povrniti oškodovancu škodo, vendar le, če je zavarovanec – povzročitelj škode – zanjo odgovoren.
priposestvovanje lastninske pravice – zakonita posest – dobra vera - opravičljiva zmota - protiknjižno priposestvovanje
Ker sta se tožnika zavedela, da je za veljaven prenos lastninske pravice s pravnim poslom potreben vpis v zemljiško knjigo, sta morala pojasniti in dokazati, da sta bila kljub tej vednosti vendarle celotno priposestvovalno dobo dobroverna.
primarni zahtevek - podredni zahtevek - načelo dispozitivnosti - poskusno delo - odpoved pogodbe o zaposlitvi - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Sodišče prve stopnje je po vsebini obravnavalo in odločilo o primarnem tožbenem zahtevku, ki mu je delno ugodilo, v preostalem pa ga je zavrnilo. Poleg tega je v celoti zavrnilo podredni tožbeni zahtevek. Vendar sodišče prve stopnje ni pravilno postopalo, saj bi skladno z določbo tretjega odstavka 182. člena ZPP lahko odločilo o podrednem tožbenem zahtevku šele v primeru, če bi prej v celoti zavrnilo primarni tožbeni zahtevek. Podredni oziroma eventuelni zahtevek je namreč postavljen za primer, če bo primarni zahtevek zavrnjen. Če sodišče kljub odločitvi o primarnemu tožbenemu zahtevku v izreku odloči še o eventuelnem tožbenem zahtevku, gre za kršitev načela dispozitivnosti. Vendar pritožbeno sodišče v konkretnem primeru v odločitev o zavrnitvi podrednega tožbenega zahtevka ni poseglo, saj se tožnik zoper takšno odločitev ni pritožil.
Sodišče prve stopnje je imelo podlago za odločitev, da je bila pogodba o zaposlitvi med strankama sklenjena za nedoločen čas. Tožnik se je na takšen zahtevek skliceval v tožbi, ko je v okviru primarnega tožbenega zahtevka na ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, nadalje reparacijskega, reintegracijskega in stroškovnega zahtevka, zahteval tudi ugotovitev, da se ugotovi, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas. Pri takšnem zahtevku gre za samostojen zahtevek, ki ne vpliva na obravnavanje zahtevka, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi, pri kateri gre za drugačen pravni institut, kot to predstavlja transformacija delovnega razmerja.
Pritožba se sklicuje na situacijo, da bo zaradi odločitve o transformacije pogodbe o zaposlitvi iz določenega v nedoločen čas med strankama delovno razmerje še naprej trajalo. Vendar to ne drži, saj je bila ta pogodba zaradi tožnikovega neuspešnega poskusnega dela po 6 mesecih izvrševanja zakonito odpovedana. Takšna odločitev sodišča prve stopnje in v tej zvezi tudi odločitev o zavrnitvi zahtevka za reintegracijo tožnika pa je postala pravnomočna, saj se tožnik zoper odločitev ni pritožil, zato sedaj nima možnosti, da bi se (kljub temu, da je uspel s transformacijo pogodbe v nedoločen čas) lahko vrnil nazaj na delo k toženi stranki.
OZ člen 649. Posebne gradbene uzance (1977) člen 58, 63.
gradbena pogodba - plačilo na podlagi situacij - začasne situacije - končna situacija - gradbene uzance
Tožeča stranka terja plačilo za opravljena dela po gradbeni pogodbi, in sicer na podlagi treh še neplačanih začasnih situacij. Za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka so zato pomembna tista pogodbena določila, ki urejajo plačilno obveznost tožene stranke na podlagi začasnih situacij in ne na podlagi končnega obračuna, s katerim se po zaključku gradbenih del uredijo vsa še odprta vprašanja med pogodbenima strankama.
ZDR-1 člen 54, 55, 55/2, 56, 118, 118/1, 118/2, 137, 137/7. ZDoh-2 člen 37. ZPIZ-2 člen 144.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odškodnina - odmera odškodnine - kriteriji za odmero - trditveno breme - plačilo davkov in prispevkov od odškodnine
Tožena stranka mora na podlagi 37. člena ZDoh-2 in 144. člena ZPIZ-2 od bruto zneska denarnega povračila po 118. členu ZDR-1 obračunati in odvesti predpisane dajatve, nato pa tožnici izplačati ustrezen neto znesek tega denarnega povračila.
Ker S. d. d. ni zakoniti zastopnik tožečih strank po 118. členu SPZ, skladno z določbami tretjega odstavka 87. člena ZPP pa tudi ne more biti njihov pooblaščenec, je ob nepredloženih odobritvah pravdnih dejanj s strani tožečih strank, navkljub pozivu sodišča prve stopnje tožečim strankam, da to storijo, odločitev o razveljavitvi pravdnih dejanj družbe S. d. d. ter zavrženju tožbe pravilna.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - zavarovanje s predhodno odredbo
Pravnomočnost sklepa o ugovoru iz drugega odstavka 62. člena ZIZ je tista pravno relevantna okoliščina, ki je odločilnega pomena za razmejitev pristojnosti odločanja o ugovoru zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo.
Porok neodplačno jamči za tujo obveznost, zato ga določba 1013. člena OZ varuje pred prenagljeno odločitvijo in tudi pred tem, da bi bila njegova obveznost težja od obveznosti glavnega dolžnika.
Poroštvena izjava je izpolnjena pomanjkljivo, če iz nje ni razvidno (čeprav so takšne rubrike predvidene), na katero terjatev se poroštvo nanaša, kolikšna je njena vrednost, doba odplačevanja, mesečni obrok ter zapadlost prvega in zadnjega obroka. Zgolj označba številke pogodbe, za katero se daje poroštvo, je premalo.
lovska družina – pravica do članstva v lovski družini – nezakonito omejevanje članstva – pravica do združevanja
Omejitev, ki jo je v svojih pravilih navedla tožena stranka, da bo v lovsko družino sprejemala samo lovske pripravnike, je nezakonita, saj omejuje sprejem kandidatov z dodatnim pogojem, ki ni v skladu z določbo 65. člena ZDLov-1, s tem pa gre tudi za ravnanje v nasprotju z pravico združevanja v društvu (2. člen ZDru-1) ter kršitev načela enakosti pred zakonom ter ustavno zagotovljeno pravico do združevanja.
Operater je tisti, ki ima pojasnilno dolžnost operiranca seznaniti z zdravljenjem, njegovimi posledicami in učinki ter ga poučiti o tipičnih tveganjih značilnih za načrtovani poseg, in se te svoje dolžnosti ne more razbremeniti tako, da medicinska sestra operirancu v podpis ponudi izjavo o osveščeni privolitvi v operacijo.
vračunanje daril - odpoved dedovanju - nujni delež - razpoložljivi del zapuščine
Če se je obdarjenec, ki bi sicer prišel v poštev kot dedič, odpovedal dedovanju, sporov z njim (glede darila) ni več mogoče reševati v zapuščinskem postopku in le-tega zato ni mogoče prekinjati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0080832
SPZ člen 118, 118/4, 119, 119/6. ZPP člen 78, 78/1, 87, 87/3, 98, 98/2. SZ člen 23, 31.
upravnik - zakoniti zastopnik - veljavnost pogodbe o upravljanju - deklaratornost vpisa upravnika v register - aktivna legitimacija za vtoževanje stroškov rezervnega sklada
Da je le upravnik zakoniti zastopnik v postopkih izterjave in gospodarjenja s sredstvi rezervnega sklada, drži le v primeru, da to materialnopravno upravičenje izhaja iz (veljavne) pogodbe o upravljanju, iz katere izhaja, da ima upravnik v svojem imenu in v korist etažnih lastnikov pravico izterjati dolgovana plačila v rezervni sklad (pogodbeni prenos pooblastila). Sicer pa aktivna legitimacija za vtoževanje stroškov rezervnega sklada pripada etažnim lastnikom in ne upravniku.
Skladno z določili ZPP o zastopanju zakoniti zastopnik zastopa le stranko, ki nima pravdne sposobnosti, kar v predmetni zadevi ni primer, zato družbi S. d. d. položaja zakonitega zastopnika sodišče v postopku na podlagi določb ZPP ne more priznati.
Toženka je že v odgovoru na tožbo navedla, da je tožnica v javnem natečaju nastopala samostojno brez podizvajalcev, zaradi česar je toženka sklepala, da bo tožnica opravljala prevode sama. Smiselno je s tem opozorila na nesklepčnost tožbe v obsegu izgubljenega dobička tožnice, ki bi ga le-ta pridobila z angažiranjem podizvajalcev. Materialno procesno vodstvo tako niti ni bilo potrebno.
pravdni stroški – potrebni stroški – odvetniška tarifa – nagrada za postopek – oprava dejanja
Za odmero nagrade po tarifni številki 3100 OT ni pomembno, ali je stranka že vložila kakšno vlogo oziroma opravila navzven zaznavno dejanje, saj pravica do nagrade nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079896
ZOR člen 185, 186, 189, 189/2.
povrnitev premoženjske škode – zapadlost odškodninske obveznosti – nečista denarna terjatev – zakonske zamudne obresti– compensatio lucri cum damno – vračunavanje koristi – obogatitev – izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo
Pri premoženjski škodi, ki še ni bila odpravljena, ne gre za čisto denarno terjatev, zato je treba upoštevati cene na dan izdelave izvedenskega mnenja, zakonske zamudne obresti pa priznati od 1. 1. 2002 dalje.
V obravnavani zadevi ni bilo podlage za uporabo pravila compensatio lucri cum damno in vračunavanje koristi, ki naj bi jih imel tožnik zaradi škodnega dogodka. Dejstvo, da je tožnik nekatere poškodovane stvari uporabljal še 18 let in da je bil njegov delež na hiši skupaj s poškodovanimi stvarmi prodan na javni dražbi, ne predstavlja njegove obogatitve.