NEPRAVDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078873
ZNP člen 33, 33/3. ZZZDR člen 130. ZPP člen 188.
upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku - sporazum o preživnini - izjava o umiku - vsebina izjave o umiku predloga
Z upoštevanjem prepozne pritožbe predlagateljice pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep, niso prizadete. Obravnavanje pritožbe je v korist obeh predlagateljev, ki želita urediti skrb za skupna otroka po razpadu izvenzakonske skupnosti, predvsem pa njunih otrok, na interese katerih mora sodišče še posebej paziti.
O umiku ni mogoče sklepati iz obnašanja predlagatelja, tudi ne, če je ta zapustil razpravno dvorano rekoč, naj predlagateljica odslej zadeve ureja sama. Jasne in konkretne izjave predlagatelja o umiku predloga v obravnavani zadevi ni bilo.
STVARNO PRAVO – USTAVNO PRAVO - CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0078834
URS člen 69, 125. SPZ člen 37, 217, 217/2. ZCes-1 člen 3.
pridobitev stvarne služnosti - priposestvovanje - odlok o kategorizaciji cest - kategorizacija cest, ki potekajo po zemljiščih v zasebni lastnini - neustavnost odloka - exceptio illegalis - javno dobro
Občinski odloki o kategorizaciji javnih cest, ki kategorizirajo ceste, ki potekajo po zemljiščih v zasebni lasti, so v neskladju z 69. členom Ustave.
Občina je tista, ki bi morala v skladu z zakonodajo poskrbeti, da bi dejanska cesta to postala tudi pravno; poskrbeti bi torej morala, da bi na zemljiščih pridobila lastninsko pravico, ki je pogoj, da se cesta lahko kategorizira ter vpiše v zemljiško knjigo kot javno dobro v lasti občine. Določila ZCes-1 za del zemljišča, ki je v zasebni lasti, ne veljajo.
Odobritev oziroma pristanek lastnika služečega zemljišča, da se služnost lahko izvršuje, ni predpostavka za pridobitev služnosti na podlagi priposestvovanja.
ZFPPIPP člen 24a, 24a/2, 24a/2-2, 264a, 264a/4, 266, 274a, 281, 282, 282/2, 296, 296/4, 298, 298/4, 370. ZTFI člen 7, 7-4. ZST-1 člen 39.
finančni instrumenti – dogovor o izravnavi – kvalificirana finančna pogodba – terminska pogodba – odstop od pogodbe – prijava terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku – priznanje terjatev in ločitvenih pravic – pouk sodišča – odmera sodne takse za pritožbo
Prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku vsebuje tudi zahtevek za prednostno plačilo priznane zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, in zahtevek za plačilo nezavarovanega dela terjatve iz splošne razdelitvene mase v skladu z ZFPPIPP. Ker je tožena stranka s prijavo terjatve in ločitvene pravice v stečajni postopek (ki je pravnomočno priznana) torej sama izbrala način poplačila, in sicer iz razdelitvene mase (splošne in posebne) po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upnikov, se na določbo prvega odstavka 266. člena ZFPPIPP ne more več sklicevati.
Smisel dogovora o izravnavi in posebne ureditve kvalificiranih finančnih pogodb je v pretvorbi nasproti si stoječe denarne terjatve upnika proti stečajnemu dolžniku in terjatve stečajnega dolžnika za vrnitev finančnih instrumentov.
Med strankama je bilo nesporno, da je toženka napako odpravila tako, da je objekt v projektu ustrezal zahtevam Odloka, vseboval je pritličje, prvo nadstropje in mansardo. S tem načinom odprave napake, ki je v domeni projektanta, pa je imela popravljena projektna dokumentacija značilnost izpolnitve naročila. Okoliščina, da se toženka s takšnim načinom poprave ni strinjala, ni odločilna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080420
OZ člen 275. ZPP člen 285.
zakonska subrogacija - materialno procesno vodstvo
Tudi v primeru zakonske subrogacije bi morala tožeča stranka, glede na ugovore tožene stranke, dokazati, da je bil poškodovanec njen zavarovanec in da je torej utemeljeno plačala zatrjevani znesek.
pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami – sklenitev pogodbe – plačilo provizije - prevara
Pritožnica z zatrjevanimi okoliščinami sklenitve pisne posredniške pogodbe in njenimi trditvami o tožničini prevari toženke pri sklenitvi te pogodbe, ne more uspeti, saj razveljavitve te pogodbe v prvostopenjskem postopku ni uveljavljala skladno s prvim odstavkom 49. člena OZ. Prvostopenjsko sodišče je zato pogodbo pravilno presojalo kot pravno veljavno, ne da bi se spuščalo v presojo obstoja prevare ob sklepanju te pogodbe.
neupravičena obogatitev – povrnitev vrednosti vlaganj – vlaganja v solastno nepremičnino – neuresničena pravna podlaga – zapadlost terjatve - čas prehoda koristi - dovoljena pritožbena novota - materialno procesno vodstvo
Presoja o tem, kdaj je prišlo do prehoda koristi v primeru vlaganj, je odvisna tudi od razlogov za nastanek prikrajšanja oziroma od tega, kdaj se je izjalovilo pričakovanje, zaradi katerega so bila vlaganja izvedena. Gre za primere, ko nekdo nekaj stori ali da v pričakovanju nasprotne izpolnitve, ki je izostala, ali zaradi izpolnitve nekega cilja, ki se ni uresničil.
Predlagateljica bi lahko podala predlog za sklenitev sodne poravnave, v katerega bi poleg svojega sina zajela tudi upnike, s katerimi je v spornem razmerju (glede na to, da s predlogom sodne poravnave želi razpolagati s svojim premoženjem), sicer ni zadoščeno določilu tretjega odstavka 3. člena ZPP in je treba njen predlog iz tega razloga zavrniti.
ZDR-1 člen 54, 55, 55/2, 56, 118, 118/1, 118/2, 137, 137/7. ZDoh-2 člen 37. ZPIZ-2 člen 144.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odškodnina - odmera odškodnine - kriteriji za odmero - trditveno breme - plačilo davkov in prispevkov od odškodnine
Tožena stranka mora na podlagi 37. člena ZDoh-2 in 144. člena ZPIZ-2 od bruto zneska denarnega povračila po 118. členu ZDR-1 obračunati in odvesti predpisane dajatve, nato pa tožnici izplačati ustrezen neto znesek tega denarnega povračila.
Ker S. d. d. ni zakoniti zastopnik tožečih strank po 118. členu SPZ, skladno z določbami tretjega odstavka 87. člena ZPP pa tudi ne more biti njihov pooblaščenec, je ob nepredloženih odobritvah pravdnih dejanj s strani tožečih strank, navkljub pozivu sodišča prve stopnje tožečim strankam, da to storijo, odločitev o razveljavitvi pravdnih dejanj družbe S. d. d. ter zavrženju tožbe pravilna.
Ker je bilo mogoče na podlagi listinskih dokazov, ki so bili priloženi prijavi terjatve in ločitvene pravice, preveriti utemeljenost prijavljene terjatve, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo s tem, ko je odločitev o stroških oprlo na določbo prvega odstavka 154. člena ZPP in ne na določbo četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP.
izbris iz registra stalnih prebivalcev Slovenije - ugovor zastaranja - nova pravna podlaga za prisojo odškodnine po izdaji izpodbijane sodbe - pravno priznana škoda
ZPŠOIRSP sicer ureja novo obliko pravno priznane škode (4. člen), katero lahko upravičenec zahteva v upravnem postopku, lahko pa tudi vloži tožbo za plačilo denarne odškodnine. Pri tem se ne uporabljajo določbe o zastaranju terjatev.
sodba na podlagi pripoznave – spor majhne vrednosti – preizkus pravilne uporabe materialnega prava – utemeljenost zahtevka
Zakon zaradi pasivnosti tožene stranke ob vročitvi tožbe v sporu majhne vrednosti postavlja neizpodbojno domnevo o pripoznavi tožbenega zahtevka in sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, pri čemer mu pred izdajo sodbe ni treba preverjati, ali iz zatrjevanih dejstev izhaja utemeljenost zahtevka, in torej, razen v okviru preizkusa po tretjem odstavku 3. člena ZPP, ne uporabi materialnega prava.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078822
ZVEtL člen 7, 7/3, 26, 26/2, 28, 28/3, 30, 30/6. ZNP člen 7, 21.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča - stavba zgrajena pred 1.1.2003 - prostorski akti ali upravna dovoljenja - lastninjenje - dobra vera - originarna pridobitev - vrednost spornega predmeta - obligatornost glavne obravnave - preiskovalno načelo
Ugotavljanje pripadajočega zemljišča pomeni odločanje, katero je tisto zemljišče, ki je v lasti lastnika stavbe oziroma v solastnini lastnikov. Določitev dobre vere kot merila določanja in ugotavljanja pripadajočega zemljišča kaže na zakonodajalčev namen, naj se o lastninski pravici odloča v postopku po ZVEtL.
Zemljiškoknjižna pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL še ne utemeljuje dobrovernosti pridobitelja.
Zakon za postopek določitve pripadajočega zemljišča obligatornosti naroka ne določa.
prekluzija – dopustno navajanje novih dejstev – izvajanje dokazov – pravica do izjave
Kadar sodišče oceni, da tožeča stranka brez svoje krivde ni mogla navesti dejstev in predlagati dokazov najkasneje na prvem naroku, lahko upošteva tudi njeno naknadno trditveno in dokazno gradivo, vendar mora obenem nasprotni, tj. toženi stranki omogočiti, da v zvezi z razširjeno dejstveno podlago postavi svojo novo/dodatno obrambno tezo in zanjo predlaga bodisi nove dokaze bodisi dopolnitev dokaznega postopka z že izvedenimi dokazi glede novih pravno odločilnih dejstev.
ugotovitev neobstoja ločitvene pravice – pridobljena zastavna pravica – odsvojitev premičnine pred uvedbo stečaja
Ker je tožeča stranka vozilo, ki je predmet uveljavljane ločitvene pravice po 19. členu ZFPPIPP, prodala V. d. o. o. in da mu ga je izročila tudi v posest
, lastninska pravica na premičnini pa se pridobi z izročitvijo v posest pridobitelja (60. člen SPZ), pri čemer prodaja zastavljene premičnine ne pomeni prenehanja zastavne pravice na premičnini, je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da pravica
tožene stranke do plačila njene terjatve do tožeče stranke v višini 8.828,11 EUR s pp iz osebnega vozila C. B. b. ..., reg št. ... ID št. ... pred plačilom terjatev drugih upnikov tožeče stranke iz tega premoženja v stečajnem postopku nad tožečo stranko, ne obstaja.
Ker vozila, ki je predmet pravde ob začetku stečajnega postopka ni bilo v stečajni masi, je kljub temu, da je na vozilu tožena stranka veljavno pridobila zastavno pravico s sklepom o izvršbi, prenehala ločitvena pravica tožene stranke, saj ločitvena pravica na premoženju, ki ni del stečajne mase, ne more obstajati.
Pogoje v postopku sodnega depozita postavlja predlagatelj, na te pogoje je sodišče vezano, ko odloča o utemeljenosti predloga nasprotnega udeleženca za izplačilo sodnega depozita.
Nevarnost napačnega načina izpolnitve obveznosti bremeni predlagatelja, ker je predlagatelj določil pogoje in obvestil sodišče prve stopnje, da nasprotni udeleženci niso izpolnili pogojev, ki so bili predpostavka za izplačilo sodnega depozita.
Sklenjena prodajna pogodba je nična, saj (drugi) toženec ni imel pooblastila za sklenitev pogodbe (pomanjkanje razpolagalne sposobnosti) in je njegovo ravnanje torej v nasprotju z moralo. Sodišče prve stopnje je pri tem vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, s katero je bilo ugotovljeno, da je drugi toženec ponaredil pooblastilo za sklenitev kupoprodajne pogodbe in sprejem kupnine. Ker je pravna podlaga za prejeti znesek s tem odpadla, je tožena stranka prejeto dolžna vrniti na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi.
Določilo 11. člena ZST-1 je potrebno interpretirati tako, da se stranko lahko oprosti plačila sodne takse tudi delno. Bistvo tega stališča je, da stranka plača toliko sodne takse, kot je je sposobna plačati, ne da bi bila s tem trajnejše občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja.
upravljanje stečajne mase – zavrnitev soglasja k poravnavi – prenizka korist za stečajno maso – interes upnikov za plačilo terjatev – načelo omejevanja tveganj
V stečajnem postopku velja načelo omejevanja tveganj.