neupravičena obogatitev – povrnitev vrednosti vlaganj – vlaganja v solastno nepremičnino – neuresničena pravna podlaga – zapadlost terjatve - čas prehoda koristi - dovoljena pritožbena novota - materialno procesno vodstvo
Presoja o tem, kdaj je prišlo do prehoda koristi v primeru vlaganj, je odvisna tudi od razlogov za nastanek prikrajšanja oziroma od tega, kdaj se je izjalovilo pričakovanje, zaradi katerega so bila vlaganja izvedena. Gre za primere, ko nekdo nekaj stori ali da v pričakovanju nasprotne izpolnitve, ki je izostala, ali zaradi izpolnitve nekega cilja, ki se ni uresničil.
prepovedana imisija – stanje nepremičnine – soglasje kupca nepremičnine – dinamične prvine – statične prvine – teorija prioritete
Ker je tožeča stranka z nakupom nepremičnine sprejela stanje, kakršno je (zazidana okna in vrata zaradi zidu tožene stranke), ni upravičena zahtevati, naj se vir imisij (odvzem svetlobe) odstrani.
Prekinitev postopka zaradi stečaja tožnika, ki je nastopila po opravi procesnih dejanj v pritožbenem postopku (vloženi pritožbi in odgovoru na pritožbo), ni ovira za izdajo odločbe pritožbenega sodišča.
Pričakovanje toženke, da bo parket položen tako, da ne bo škripal, stekleni rob fasade pa gladek in nenevaren, ni izven standarda molče dogovorjenih lastnosti stanovanja.
Toženka v zvezi z ugovorom stvarnih napak po določbah ZVKSES ni dolžna postaviti nasprotnega tožbenega zahtevka in tudi ne posebej uveljavljati pobotnega ugovora glede stroškov, ki so potrebni za odpravo napak.
ZFPPIPP člen 24a, 24a/2, 24a/2-2, 264a, 264a/4, 266, 274a, 281, 282, 282/2, 296, 296/4, 298, 298/4, 370. ZTFI člen 7, 7-4. ZST-1 člen 39.
finančni instrumenti – dogovor o izravnavi – kvalificirana finančna pogodba – terminska pogodba – odstop od pogodbe – prijava terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku – priznanje terjatev in ločitvenih pravic – pouk sodišča – odmera sodne takse za pritožbo
Prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku vsebuje tudi zahtevek za prednostno plačilo priznane zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, in zahtevek za plačilo nezavarovanega dela terjatve iz splošne razdelitvene mase v skladu z ZFPPIPP. Ker je tožena stranka s prijavo terjatve in ločitvene pravice v stečajni postopek (ki je pravnomočno priznana) torej sama izbrala način poplačila, in sicer iz razdelitvene mase (splošne in posebne) po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upnikov, se na določbo prvega odstavka 266. člena ZFPPIPP ne more več sklicevati.
Smisel dogovora o izravnavi in posebne ureditve kvalificiranih finančnih pogodb je v pretvorbi nasproti si stoječe denarne terjatve upnika proti stečajnemu dolžniku in terjatve stečajnega dolžnika za vrnitev finančnih instrumentov.
Predlagateljica bi lahko podala predlog za sklenitev sodne poravnave, v katerega bi poleg svojega sina zajela tudi upnike, s katerimi je v spornem razmerju (glede na to, da s predlogom sodne poravnave želi razpolagati s svojim premoženjem), sicer ni zadoščeno določilu tretjega odstavka 3. člena ZPP in je treba njen predlog iz tega razloga zavrniti.
znižanje preživnine - znatno spremenjene okoliščine
Spremenjene okoliščine v luči 132. člena ZZZDR morajo biti bistvene oziroma znatne. V nasprotnem primeru bi prišlo do situacije, ko bi upoštevanje vsake spremembe in ne zgolj bistvene pomenilo kontinuirano določanje vsakokratne mesečne preživnine skozi celotno preživninsko obdobje. Razmere, od katerih je odvisna določitev preživnine, se namreč stalno spreminjajo.
Ker je bilo mogoče na podlagi listinskih dokazov, ki so bili priloženi prijavi terjatve in ločitvene pravice, preveriti utemeljenost prijavljene terjatve, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo s tem, ko je odločitev o stroških oprlo na določbo prvega odstavka 154. člena ZPP in ne na določbo četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP.
izbris iz registra stalnih prebivalcev Slovenije - ugovor zastaranja - nova pravna podlaga za prisojo odškodnine po izdaji izpodbijane sodbe - pravno priznana škoda
ZPŠOIRSP sicer ureja novo obliko pravno priznane škode (4. člen), katero lahko upravičenec zahteva v upravnem postopku, lahko pa tudi vloži tožbo za plačilo denarne odškodnine. Pri tem se ne uporabljajo določbe o zastaranju terjatev.
NEPRAVDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078873
ZNP člen 33, 33/3. ZZZDR člen 130. ZPP člen 188.
upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku - sporazum o preživnini - izjava o umiku - vsebina izjave o umiku predloga
Z upoštevanjem prepozne pritožbe predlagateljice pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep, niso prizadete. Obravnavanje pritožbe je v korist obeh predlagateljev, ki želita urediti skrb za skupna otroka po razpadu izvenzakonske skupnosti, predvsem pa njunih otrok, na interese katerih mora sodišče še posebej paziti.
O umiku ni mogoče sklepati iz obnašanja predlagatelja, tudi ne, če je ta zapustil razpravno dvorano rekoč, naj predlagateljica odslej zadeve ureja sama. Jasne in konkretne izjave predlagatelja o umiku predloga v obravnavani zadevi ni bilo.
ZDR člen 88, 88/3, 90, 90/3, 90/4, 109. ZZZPB člen 19.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev
V zvezi s pojmom ustrezne zaposlitve je bilo v sodni praksi VDSS uveljavljeno stališče, da se kot ustrezna zaposlitev šteje tudi zaposlitev za delovno mesto, za katerega je poleg enake stopnje strokovne izobrazbe, kot je bila določena za zasedbo prejšnjega delovnega mesta, alternativno določena tudi ena stopnja nižje (ali višje) strokovne izobrazbe.
V primeru, ko je delavcu ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi ponujena zaposlitev na drugem delovnem mestu, za katero je bila alternativno določena več stopenj nižja strokovna izobrazba (poleg stopnje strokovne izobrazbe, ki je bila določena za delovno mesto po odpovedani pogodbi o zaposlitvi), je potrebno pri presoji ustreznosti ponujene zaposlitve primerjati najnižjo stopnjo strokovne izobrazbe, alternativno določeno za ponujeno zaposlitev, s stopnjo strokovne izobrazbe, ki je bila določena za delavčevo prejšnje delovno mesto. Če je bila za ponujeno zaposlitev najnižja alternativno določena stopnja strokovne izobrazbe za dve stopnji (ali celo za več stopenj) nižja od tiste, ki se je zahtevala za prejšnje delo delavca, je ponujena zaposlitev neustrezna. Zaposlitev, v zvezi s katero se zahteva alternativno za več kot ena stopnjo nižja strokovna izobrazba, je zato neustrezno zaposlitev, saj bi drugačna razlaga člena 90/3 ZDR pomenila razlago, ki bi bila izrazita v škodo delavcev (že zaradi posledic odklonitve ustrezne zaposlitve, pa tudi zato, ker bi drugačna razlaga pojma ustrezne zaposlitve omogočala delodajalcem, da bi z določitvijo več alternativno določenih stopenj strokovne izobrazbe za določeno delovno mesto lahko obšli namen člena 90/3 ZDR, ki se nanaša na ustreznost zaposlitve).
predmet zapuščinskega postopka - dodatni sklep o dedovanju - dopolnilni sklep o dedovanju - znano premoženje - kasneje najdeno premoženje
Dodatni sklep o dedovanju sodišče izda, če (se) naknadno izve za obstoj premoženja, dopolnilni sklep o dedovanju pa, kadar sodišče v sklep o dedovanju ni vključilo vsega znanega premoženja.
upravljanje stečajne mase – zavrnitev soglasja k poravnavi – prenizka korist za stečajno maso – interes upnikov za plačilo terjatev – načelo omejevanja tveganj
V stečajnem postopku velja načelo omejevanja tveganj.
ugotovitev neobstoja ločitvene pravice – pridobljena zastavna pravica – odsvojitev premičnine pred uvedbo stečaja
Ker je tožeča stranka vozilo, ki je predmet uveljavljane ločitvene pravice po 19. členu ZFPPIPP, prodala V. d. o. o. in da mu ga je izročila tudi v posest
, lastninska pravica na premičnini pa se pridobi z izročitvijo v posest pridobitelja (60. člen SPZ), pri čemer prodaja zastavljene premičnine ne pomeni prenehanja zastavne pravice na premičnini, je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da pravica
tožene stranke do plačila njene terjatve do tožeče stranke v višini 8.828,11 EUR s pp iz osebnega vozila C. B. b. ..., reg št. ... ID št. ... pred plačilom terjatev drugih upnikov tožeče stranke iz tega premoženja v stečajnem postopku nad tožečo stranko, ne obstaja.
Ker vozila, ki je predmet pravde ob začetku stečajnega postopka ni bilo v stečajni masi, je kljub temu, da je na vozilu tožena stranka veljavno pridobila zastavno pravico s sklepom o izvršbi, prenehala ločitvena pravica tožene stranke, saj ločitvena pravica na premoženju, ki ni del stečajne mase, ne more obstajati.
preprečevanje nasilja v družini – načelo sorazmernosti – podaljšanje ukrepa – časovna omejenost ukrepa
Četrti odstavek 19. člena ZPND trajanje ukrepa omejuje na 6 mesecev, z možnostjo podaljšanja za nadaljnjih 6 mesecev. Ker je sodišče v danem primeru o predlogu za podaljšanje ukrepa odločalo šele po njegovem izteku, bi ga lahko podaljšalo za (največ) 6 mesecev od njegovega izteka in ne od trenutka izdaje sklepa ali celo od njegove vročitve, saj bi s tem trajanje ukrepa nedopustno podaljševalo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080420
OZ člen 275. ZPP člen 285.
zakonska subrogacija - materialno procesno vodstvo
Tudi v primeru zakonske subrogacije bi morala tožeča stranka, glede na ugovore tožene stranke, dokazati, da je bil poškodovanec njen zavarovanec in da je torej utemeljeno plačala zatrjevani znesek.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI
VSL0079867
ZDDV-1 člen 5, 5/1, 41, 41/2. ZASP člen 156. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11.
javna priobčitev neodrskih glasbenih del – plačilo nadomestila – avtorski honorar – tarifa – DDV
Vrednostim nadomestila, kot izhajajo iz Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (1998), je treba prišteti tudi DDV, saj je tožeča stranka davčni zavezanec.
ZDR-1 člen 54, 55, 55/2, 56, 118, 118/1, 118/2, 137, 137/7. ZDoh-2 člen 37. ZPIZ-2 člen 144.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odškodnina - odmera odškodnine - kriteriji za odmero - trditveno breme - plačilo davkov in prispevkov od odškodnine
Tožena stranka mora na podlagi 37. člena ZDoh-2 in 144. člena ZPIZ-2 od bruto zneska denarnega povračila po 118. členu ZDR-1 obračunati in odvesti predpisane dajatve, nato pa tožnici izplačati ustrezen neto znesek tega denarnega povračila.
Ker S. d. d. ni zakoniti zastopnik tožečih strank po 118. členu SPZ, skladno z določbami tretjega odstavka 87. člena ZPP pa tudi ne more biti njihov pooblaščenec, je ob nepredloženih odobritvah pravdnih dejanj s strani tožečih strank, navkljub pozivu sodišča prve stopnje tožečim strankam, da to storijo, odločitev o razveljavitvi pravdnih dejanj družbe S. d. d. ter zavrženju tožbe pravilna.
Tožnica je izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi prejela iz razloga po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. V odpovedi ji je bilo očitano, da je na sestanku v navzočnosti namestnika direktorja dvakrat trdila, da direktor nad njo izvaja šikaniranje in mobing, kar je neresnično, njene trditve pa so škodovale časti in dobremu imenu tožene stranke, s čimer naj bi bili izpolnjeni zakonski znaki kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po prvem odstavku 160. člena KZ-1. Znaki navedenega kaznivega dejanja niso izpolnjeni, saj so bile besede izrečene le direktorju tožene stranke in njegovemu namestniku, ne pa tudi širšemu krogu oseb, kar se zahteva za izpolnitev zakonskih znakov kaznivega dejanja žaljive obdolžitve. Zato ni bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. odstavku prvega odstavka 111. člena ZDR.
Tožnica je večkrat kršila svoje delovnopravne obveznosti, in sicer z neprimerno komunikacijo oz. neodzivanjem pri izvedbi promocije na radiu, z zmerjanjem zaposlenih idr.. Tožnica ima določene osebnostne lastnosti, zaradi katerih je delovno okolje lahko bolj stresno, odnosi med zaposlenimi pa bolj napeti. Vendar zgolj navedeno ne upravičuje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je najskrajnejše sredstvo prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki je upravičeno samo v primeru izpolnitve taksativno naštetih pogojev in pod pogojem, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 110. člena ZDR). V primeru milejših kršitev delovnopravnih obveznosti ima delodajalec na voljo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. V predmetni zadevi ni mogoče zaključiti, da ni bilo možno nadaljevanje dela tožnice vsaj še za en mesec, kot je določen odpovedni rok pri redni odpovedi iz krivdnih razlogov (tretji odstavek 92. člena ZDR), zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Vključenost v program aktivne politike zaposlovanja ne predstavlja pravno relevantne okoliščine pri določitvi datuma trajanja delovnega razmerja v smislu prvega odstavka 118. člena ZDR.