ZPP člen 99, 99/2, 142, 142/1, 142/3, 142/4, 224, 224/1. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku, člen 12, 12/2.
fikcija vročitve – seznanjenost z vsebino pošiljke – obvestilo o prispelem pismu – neuporaben hišni predalčnik – vročilnica – javna listina – izpodbijanje vsebine vročilnice – zaslišanje stranke – primeren dokaz – razmerje med pooblaščencem in stranko
Vročitev oziroma njena fikcija (v primeru, ko naslovnik pisanja v petnajstdnevnem roku ne dvigne) nastopi že s samim potekom časa, medtem ko seznanjenost z vsebino pošiljke za pravilnost vročitve ni relevantna. Fikcija je namreč ravno v tem, da se vročitev šteje za opravljeno (čeprav v resnici ni), če pisanje ni dvignjeno v roku, in pride v poštev tudi za pisanja, ki jih je treba vročiti osebno.
Neuporabnost predalčnika se presoja v odnosu do pisanja iz 1. odstavka 142. člena ZPP, ne pa v odnosu do obvestila o prispelem pisanju. ZPP temelji na izhodišču, da je dolžna skrbnost tistega, ki se vpisuje v sodni register (tožena stranka), da poskrbi, da bo na naslovu, ki je v registru vpisan kot sedež, omogočeno tudi sprejemanje sodnih pošiljk.
Toženec samo s predlaganim dokazom lastnega zaslišanja, s katerim bi lahko potrdil svoje pritožbene trditve o nepuščenem obvestilu o prispeli pošiljki v hišnem predalčniku toženca, zakonske domneve o resničnosti takšnih dejstev iz vročilnice ne more ovreči. Če bi že samo dokaz z zaslišanjem stranke, s katerim ta dokazuje zatrjevanja o neresničnosti dejstev, izhajajočih iz javne listine, lahko izpodbil takšno zakonsko domnevo, bi bilo to v nasprotju z namenom, zaradi katerega je ZPP takšno dokazno moč javnim listinam sploh določil. Ta je določil takšno dokazno pravilo ravno zaradi zaupanja v nosilce javnih pooblastil, ki je bilo izkustveno potrjeno.
Notranje razmerje med pooblaščencem in stranko lahko sodišče upošteva le toliko, kolikor se odraža v zunanjem svetu. Za to zunanjo manifestacijo pa sta zadolžena pooblaščenec in stranka.
Sklenjena prodajna pogodba je nična, saj (drugi) toženec ni imel pooblastila za sklenitev pogodbe (pomanjkanje razpolagalne sposobnosti) in je njegovo ravnanje torej v nasprotju z moralo. Sodišče prve stopnje je pri tem vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, s katero je bilo ugotovljeno, da je drugi toženec ponaredil pooblastilo za sklenitev kupoprodajne pogodbe in sprejem kupnine. Ker je pravna podlaga za prejeti znesek s tem odpadla, je tožena stranka prejeto dolžna vrniti na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi.
Določilo 11. člena ZST-1 je potrebno interpretirati tako, da se stranko lahko oprosti plačila sodne takse tudi delno. Bistvo tega stališča je, da stranka plača toliko sodne takse, kot je je sposobna plačati, ne da bi bila s tem trajnejše občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 399, 399-1, 400. ZPP člen 319, 319/2.
osebni stečaj - odpust obveznosti - pravnomočnost odločbe o odpustu obveznosti - predkaznovanost - potek časa
Tudi v postopku odpusta obveznosti se smiselno uporabljajo določbe o pravnomočnosti.
O nedopustnosti odpusta obveznosti iz razloga predkaznovanosti je sodišče v tem postopku že odločalo. Zgolj potek časa ne more ozdraviti predmetne pomanjkljivosti.
Tožeča stranke je tožbeni zahtevek spremenila tako, da je izpolnitev zahtevala v korist pridobitelja terjatve, o tej spremembi sodišče prve stopnje ni odločilo, čeprav je bila objektivna sprememba tožbe podana s strani tožnika tako, kot je to potrebno po prevladujočem stališču sodne prakse.
poenostavljena prisilna poravnava – procesne ovire za vodenje postopka – izjava v notarskem zapisu – namen obličnosti izjave – poročilo o finančnem položaju in poslovanju – pojasnilna dolžnost notarja – rok za dopolnitev nepopolnega predloga – nepodaljšljiv rok
Upnik s pritožbo ne more izpodbijati sklepa o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave z razlogi, ki po svoji vsebini pomenijo razloge za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave.
Namen zahteve po obličnosti izjave, da poročilo o finančnem položaju in poslovanju resnično in pošteno prikazuje dolžnikov finančni položaj in poslovanje, je zagotoviti, da notar v okviru pojasnilne dolžnosti dolžnika pouči o pomenu izjave, prav tako pa ga pouči tudi o posledicah, zlasti o posledici, če so v poročilu prikazani neresnični podatki o finančnem položaju in poslovanju.
Roka za dopolnitev nepopolnega predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ni dovoljeno podaljšati.
ZFPPIPP člen 11, 11/2, 14, 14/1, 14/1-1, 14/2, 14/2-1, 231.
začetek stečajnega postopka - insolventnost - trajnejša nelikvidnost
Četudi izhajamo iz stanja obveznosti v višini 1,4 mio EUR, da je dolžnikov transakcijski račun blokiran že od sredine leta 2012, ob neznatnih prilivih na tem transakcijskem računu, je podan položaj trajnejše nelikvidnosti, saj dolžnik že več kot dve leti in pol ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti.
Bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Res je v obrazložitvi sodbe sodišče prve stopnje nespretno navajalo, kolikšen znesek dolguje tožena stranka, kar pa ne pomeni takšne pomanjkljivosti.
osebni stečaj – odpust obveznosti – trajanje preizkusnega obdobja
Višje sodišče se strinja s pritožbenimi navedbami, da je sodišče prve stopnje v premajhni meri upoštevalo dolžnikovo starost (70 let) in dejstvo, da prejema pokojnino, ki je nižja od minimalne plače (370,95 EUR).
ZFPPIPP člen 104, 104/4. ZFPPIPP-A člen 34, 499, 499/3.
razrešitev upravitelja – nagrada razrešenega upravitelja – odmera nagrade – opredelitev zahtevka
Razrešena upraviteljica ima ob smiselni uporabi četrtega odstavka 104. člena ZFPPIPP, ker ni bila razrešena zaradi kršitve svojih obveznosti v tem postopku, pravico do dela nagrade, sorazmernega z obsegom dejanj, ki jih je opravila do svoje razrešitve, zmanjšanega za pavšalno nadomestilo za prevzem poslov razrešenega upravitelja, ki se po petem odstavku tega člena izplača novemu upravitelju.
Čeprav razrešena upraviteljica ni zneskovno opredelila svojega zahtevka, je treba izhajati iz zahteve za odmero nagrade, ki jo je podal novi upravitelj. Pri tem je treba ugotoviti, kolikšen delež opravil je opravil novi upravitelj in kolikšen delež razrešena upraviteljica.
stranska intervencija – pravni interes za intervencijo – intervencijski interes – ekonomski interes
Zgolj to, da bi v primeru neuspeha v omenjenem pravdnem postopku toženka morebiti izgubila svojo eksistenco, pravnega interesa pritožnika kot dolžnika toženke za stransko intervencijo ne vzpostavlja
prepoved ponovnega odločanja - odločanje o procesnih predpostavkah
Prepoved ponovnega odločanja torej velja le za odločanje o zahtevi (predmetu predloga), za sojenje o vsebini zadeve, ne pa za odločanje o procesnih predpostavkah, o kateri se vselej odloča s sklepom in niso navedeni v 319. členu ZPP.
Upnik je terjatev, ki je predmet odločanja v postopku ugovora zoper odpust obveznosti, prijavil v tem stečajnem postopku in terjatev ni bila prerekana, zato je na podlagi določbe 1. odstavka 67. člena ZFPPIPP terjatev, ki je sicer predmet (davčnega) pritožbenega postopka, priznana.Zakaj davek ni bil prijavljen ali ni bil pravilno prijavljen ni stvar niti davčnega inšpekcijskega nadzora niti postopka odpusta obveznosti, temveč postopka o davčnem prekršku ali kazenskega postopka.
rok za pritožbo - začetek teka roka - jezik postopka
Sodišče ni dolžno prevajati sodnih odločb. Pritožbeni rok zato začne teči z vročitvijo odločbe v slovenskem jeziku. Edina izjema se nanaša na seznanitev z obtožbo kaznivega dejanja.
osebni stečaj – predlog za začetek osebnega stečaja – zavrženje predloga – vložitev vloge pri nepristojnem sodišču
Predlagateljica je vsaj izjavo, da ni ovir za odpust obveznosti, poslala sicer pravočasno, vendar pa jo je poslala nepristojnemu sodišču, pri čemer na predloženi vlogi ni navedla opravilne številke nobene zadeve.
odškodnina za škodo, nastalo zaradi nedovoljenega posega na nepremičnini
Pritožba pravilno povzema, da je druga tožena stranka v odgovoru na tožbo z dne 12.10.2000 trdila, da je tožeča stranka v gospodarskem objektu odstranila dele, kar je močno poslabšalo stabilnost objekta. Te trditve tožeča stranka v svoji nadaljnji vlogi, na katero se sklicuje v pritožbi, ni prerekala. Zato se izkažejo kot nepomembne pritožbene navedbe, da zapisnik z dne 6.1.2000 in poročilo z dne 7.1.2000, ki ju je druga tožena stranka priložila k odgovoru na tožbo, ne vsebujeta te ugotovitve.
SPZ člen 18, 43, 43/2. ZTLR člen 26, 26/2, 26/4, 72, 72/2.
priposestvovanje - dobroverna posest - uporaba SPZ namesto ZTLR
Čeprav je sodišče prve stopnje glede na tožbene trditve izpolnjenost pogojev za priposestvovanje presojalo po določbah SPZ, namesto po določbah ZTLR, to ni vplivalo na zakonitost končne odločitve, saj so vsa pravnorelevantna dejstva ugotovljena in tudi ob uporabi pravilne materialnopravne podlage (ZTLR) terjajo enak pravni zaključek.
začetek teka pritožbenega roka – vročitev pooblaščencu – udeležba na naroku – prenehanje pooblastila – prepozna pritožba
Res se je pritožnik tudi sam udeležil naroka, vendar zaradi tega pooblastilo ni prenehalo. Stranka, ki jo zastopa pooblaščenec, sme vselej priti na sodišče in dajati izjave poleg svojega pooblaščenca. Pooblastilo preneha šele, ko ga stranka oziroma intervenient prekliče ali ko ga pooblaščenec odpove.