Domet 86. člena ZZVZZ ni uravnavati odškodninsko odgovornost v primeru delovnih nezgod. Krivda po prvem odstavku 86. člena ZZVZZ se ne presoja v razmerju med Zavodom in zavarovancem, pri katerem je nastopila okvara zdravja ali smrt, pač pa med povzročiteljem okvare zdravja ali smrti zavarovanca in zavarovancem.
Samozaposlena oseba v primeru, če zboli ali umre ali se pri delu, ki ga opravlja, poškoduje, Zavodu ob pogojih, ki jih določa prvi odstavek 87. člena ZZVZZ, ne odgovarja za škodo kot delodajalec. Za škodo bi samostojni podjetnik Zavodu odgovarjal, če bi se poškodoval pri njem zaposleni delavec.
Operater je tisti, ki ima pojasnilno dolžnost operiranca seznaniti z zdravljenjem, njegovimi posledicami in učinki ter ga poučiti o tipičnih tveganjih značilnih za načrtovani poseg, in se te svoje dolžnosti ne more razbremeniti tako, da medicinska sestra operirancu v podpis ponudi izjavo o osveščeni privolitvi v operacijo.
vročilnica - nepravilno izpolnjena vročilnica - poizvednica - opombe - vabilo na glavno obravnavo - možnost obravnavanja pred sodiščem – zavrnitev dokaznih predlogov – vnaprejšnja dokazna ocena
Sodišče je dobilo odgovor, da je bila pošiljka vročena 9.10.2013 z opombo, da podpisa ni možno pridobiti, in reklamirano vročilnico, na kateri je napisan dan prejema, podpisa prejemnika pa ni, pač pa opomba vročevalca: „Podpisa ni možno pridobiti“ , brez navedbe zakaj. Opisana vročilnica ne dokazuje prejema vabila na glavno obravnavo, saj ni izpolnjena kot bi morala biti.
Sodišču ni treba izvajati predvsem dokazov, ki so: a) nepotrebni, ker je dejstvo, ki naj bi ga dokazovali že dokazano; b) nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev ni pravno odločilno; c) popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. Pri zadnjem razlogu je potrebna posebna previdnost. Ne sme se namreč pretvoriti v t.i. vnaprejšnjo dokazno oceno.
Upnik je terjatev, ki je predmet odločanja v postopku ugovora zoper odpust obveznosti, prijavil v tem stečajnem postopku in terjatev ni bila prerekana, zato je na podlagi določbe 1. odstavka 67. člena ZFPPIPP terjatev, ki je sicer predmet (davčnega) pritožbenega postopka, priznana.Zakaj davek ni bil prijavljen ali ni bil pravilno prijavljen ni stvar niti davčnega inšpekcijskega nadzora niti postopka odpusta obveznosti, temveč postopka o davčnem prekršku ali kazenskega postopka.
ZFPPIPP člen 11, 11/2, 14, 14/1, 14/1-1, 14/2, 14/2-1, 231.
začetek stečajnega postopka - insolventnost - trajnejša nelikvidnost
Četudi izhajamo iz stanja obveznosti v višini 1,4 mio EUR, da je dolžnikov transakcijski račun blokiran že od sredine leta 2012, ob neznatnih prilivih na tem transakcijskem računu, je podan položaj trajnejše nelikvidnosti, saj dolžnik že več kot dve leti in pol ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti.
začetek teka pritožbenega roka – vročitev pooblaščencu – udeležba na naroku – prenehanje pooblastila – prepozna pritožba
Res se je pritožnik tudi sam udeležil naroka, vendar zaradi tega pooblastilo ni prenehalo. Stranka, ki jo zastopa pooblaščenec, sme vselej priti na sodišče in dajati izjave poleg svojega pooblaščenca. Pooblastilo preneha šele, ko ga stranka oziroma intervenient prekliče ali ko ga pooblaščenec odpove.
odškodnina za škodo, nastalo zaradi nedovoljenega posega na nepremičnini
Pritožba pravilno povzema, da je druga tožena stranka v odgovoru na tožbo z dne 12.10.2000 trdila, da je tožeča stranka v gospodarskem objektu odstranila dele, kar je močno poslabšalo stabilnost objekta. Te trditve tožeča stranka v svoji nadaljnji vlogi, na katero se sklicuje v pritožbi, ni prerekala. Zato se izkažejo kot nepomembne pritožbene navedbe, da zapisnik z dne 6.1.2000 in poročilo z dne 7.1.2000, ki ju je druga tožena stranka priložila k odgovoru na tožbo, ne vsebujeta te ugotovitve.
ZFPPIPP člen 104, 104/4. ZFPPIPP-A člen 34, 499, 499/3.
razrešitev upravitelja – nagrada razrešenega upravitelja – odmera nagrade – opredelitev zahtevka
Razrešena upraviteljica ima ob smiselni uporabi četrtega odstavka 104. člena ZFPPIPP, ker ni bila razrešena zaradi kršitve svojih obveznosti v tem postopku, pravico do dela nagrade, sorazmernega z obsegom dejanj, ki jih je opravila do svoje razrešitve, zmanjšanega za pavšalno nadomestilo za prevzem poslov razrešenega upravitelja, ki se po petem odstavku tega člena izplača novemu upravitelju.
Čeprav razrešena upraviteljica ni zneskovno opredelila svojega zahtevka, je treba izhajati iz zahteve za odmero nagrade, ki jo je podal novi upravitelj. Pri tem je treba ugotoviti, kolikšen delež opravil je opravil novi upravitelj in kolikšen delež razrešena upraviteljica.
osebni stečaj – odpust obveznosti – trajanje preizkusnega obdobja
Višje sodišče se strinja s pritožbenimi navedbami, da je sodišče prve stopnje v premajhni meri upoštevalo dolžnikovo starost (70 let) in dejstvo, da prejema pokojnino, ki je nižja od minimalne plače (370,95 EUR).
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 399, 399-1, 400. ZPP člen 319, 319/2.
osebni stečaj - odpust obveznosti - pravnomočnost odločbe o odpustu obveznosti - predkaznovanost - potek časa
Tudi v postopku odpusta obveznosti se smiselno uporabljajo določbe o pravnomočnosti.
O nedopustnosti odpusta obveznosti iz razloga predkaznovanosti je sodišče v tem postopku že odločalo. Zgolj potek časa ne more ozdraviti predmetne pomanjkljivosti.
Bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Res je v obrazložitvi sodbe sodišče prve stopnje nespretno navajalo, kolikšen znesek dolguje tožena stranka, kar pa ne pomeni takšne pomanjkljivosti.
poenostavljena prisilna poravnava – procesne ovire za vodenje postopka – izjava v notarskem zapisu – namen obličnosti izjave – poročilo o finančnem položaju in poslovanju – pojasnilna dolžnost notarja – rok za dopolnitev nepopolnega predloga – nepodaljšljiv rok
Upnik s pritožbo ne more izpodbijati sklepa o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave z razlogi, ki po svoji vsebini pomenijo razloge za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave.
Namen zahteve po obličnosti izjave, da poročilo o finančnem položaju in poslovanju resnično in pošteno prikazuje dolžnikov finančni položaj in poslovanje, je zagotoviti, da notar v okviru pojasnilne dolžnosti dolžnika pouči o pomenu izjave, prav tako pa ga pouči tudi o posledicah, zlasti o posledici, če so v poročilu prikazani neresnični podatki o finančnem položaju in poslovanju.
Roka za dopolnitev nepopolnega predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ni dovoljeno podaljšati.
SPZ člen 18, 43, 43/2. ZTLR člen 26, 26/2, 26/4, 72, 72/2.
priposestvovanje - dobroverna posest - uporaba SPZ namesto ZTLR
Čeprav je sodišče prve stopnje glede na tožbene trditve izpolnjenost pogojev za priposestvovanje presojalo po določbah SPZ, namesto po določbah ZTLR, to ni vplivalo na zakonitost končne odločitve, saj so vsa pravnorelevantna dejstva ugotovljena in tudi ob uporabi pravilne materialnopravne podlage (ZTLR) terjajo enak pravni zaključek.
stranska intervencija – pravni interes za intervencijo – intervencijski interes – ekonomski interes
Zgolj to, da bi v primeru neuspeha v omenjenem pravdnem postopku toženka morebiti izgubila svojo eksistenco, pravnega interesa pritožnika kot dolžnika toženke za stransko intervencijo ne vzpostavlja
prepoved ponovnega odločanja - odločanje o procesnih predpostavkah
Prepoved ponovnega odločanja torej velja le za odločanje o zahtevi (predmetu predloga), za sojenje o vsebini zadeve, ne pa za odločanje o procesnih predpostavkah, o kateri se vselej odloča s sklepom in niso navedeni v 319. členu ZPP.
osebni stečaj – predlog za začetek osebnega stečaja – zavrženje predloga – vložitev vloge pri nepristojnem sodišču
Predlagateljica je vsaj izjavo, da ni ovir za odpust obveznosti, poslala sicer pravočasno, vendar pa jo je poslala nepristojnemu sodišču, pri čemer na predloženi vlogi ni navedla opravilne številke nobene zadeve.
rok za pritožbo - začetek teka roka - jezik postopka
Sodišče ni dolžno prevajati sodnih odločb. Pritožbeni rok zato začne teči z vročitvijo odločbe v slovenskem jeziku. Edina izjema se nanaša na seznanitev z obtožbo kaznivega dejanja.
Tožeča stranke je tožbeni zahtevek spremenila tako, da je izpolnitev zahtevala v korist pridobitelja terjatve, o tej spremembi sodišče prve stopnje ni odločilo, čeprav je bila objektivna sprememba tožbe podana s strani tožnika tako, kot je to potrebno po prevladujočem stališču sodne prakse.