Utemeljenost višine zahtevane odškodnine zaradi nepremoženjske škode mora izhajati z dejstev, navedenih v tožbi, sicer ni pogojev za izdajo zamudne sodbe.
najemna pogodba - smrt lastnika - najemno razmerje
Najemna pogodba s smrtjo lastnika ne preneha veljati, temveč se nadaljuje z njegovimi dediči, če ni bilo drugače dogovorjeno. Zato najemnik od smrti lastnika dalje, s katerim je sklenil najemno pogodbo, ne uporablja stanovanja brez pravnega naslova.
Ker nobena od vrnjenih povratnic ne potrjuje, da je bil obdolženec obveščen o datumu glavne obravnave, sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je kljub ugotovitvi, da je bil obdolženec tekom kazenskega postopka že dvakrat zaslišan in da zaradi tega njegova prisotnost na glavni obravnavi ni več potrebna, glavno obravnavo opravilo in zaključilo brez njegove prisotnosti. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi njegove zagovornice ter zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka izpodbijano sodbo razveljavilo.
Kondikcijski zahtevek iz 4. odst. 210. čl. ZOR predpostavlja doseženo korist stranke. Če z izvršitvijo dejanja korist ni bila dosežena, kondikcijski zahtevek ni utemeljen.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - pridobitev lastninske pravice
Tožena stranka, ki je kupila družbeno pravno osebo kot stečajnega dolžnika, s tem še ni pridobila lastninske pravice na stanovanju, na katerem je imela družbeno pravna oseba pravico uporabe. Za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla je namreč potrebna še pridobitni način (vknjižba). Ker ta ni bila izvedena, je tožena stranka pridobila le pravico uporabe ter so izpolnjeni pogoji iz 112. člena SZ.
Vknjižba lastninske pravice se dovoli (samo) na podlagi javne ali zasebne listine, v kateri je nepremičnina označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiško knjigo, in ki vsebuje veljaven pravni temelj. Predlagatelj mora predpisane listine priložiti predlogu, sicer sodišče ne poziva na popravo predloga in predlog zavrne.
ZOR člen 53, 66, 66/1, 210, 210/4, 53, 66, 66/1, 210, 210/4. ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1.
verjetnost obstoja terjatve - pravni posel
Ker razlogi, ki govore zato, da je bila sklenjena darilna pogodba odraz resnične volje pogodbenih strank, niso močnejši od razlogov, na podlagi katerih je mogoče sklepati o navideznosti pravnega posla ali njegovi odplačnosti, tožeča stranka ni izkazala verjetnega obstoja svoje terjatve. Predlog za izdajo začasne odredbe je zato neutemeljen.
Tožba za nedopustnost izvršbe je predvidena s posebnim predpisom, ki določa primere in pogoje, ki morejo biti izpolnjeni, da se taka tožba lahko vloži. Napotitveni sklep izvršilnega sodišča je zato procesna predpostavka za dovoljenost tožbe za nedopustnost izvršbe.
motenje posesti - odgovor na pritožbo - postopek - dokazna ocena
V pritožbenem postopku proti sklepu se ne uporabljajo določbe o odgovoru na pritožbo, zato sodišče druge stopnje odgovora ni upoštvalo in tudi ni priznalo stroškov zanj. V novem postopku mora sodišče ponovno oceniti vse dokaze, vsakega posebej in v zvezi z drugimi ter nato odločiti po svoji vesti in na podlagi svojega prepričanja glede na uspeh celotnega postopka, ne pa le dopolniti dokazno oceno z razlogi o dokazih, ki jih je dodatno izvedlo v novem postopku.
Posrednik, ki se ukvarja s posredovanjem pri prodaji nepremičnine, ne ravna s potrebno profesionalno skrbnostjo, če ne preveri obstoja izkazane verige prodajnih pogodb za stanovanje, ki v zemljiški knjigi ni bilo vpisano, in ne preveri, ali je predložena prodajna pogodba takšna, da bi bilo na podlagi nje mogoče doseči vpis v zemljiško knjigo (izvirnik prodajne pogodbe z overjenim podpisom prodajalca).
nujno sosporništvo - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju
Tožeča stranka mora tožbo na razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju naperiti ne le proti toženi stranki, ampak tudi proti tretji osebi, ki je bila udeleženec spornega pogodbenega razmerja. Ker je po naravi pravnega razmerja mogoče spor rešiti samo na enak način za vse udeležence pogodbe, bi moral v postopku bodisi kot tožnik ali toženec nastopati tudi tretji. Le tako se je namreč mogoče izogniti možnosti, da bi bilo v več pravdah različno odločeno o zahtevku, glede katerega je mogoče zaradi pravne skupnosti med udeleženci pogodbenega razmerja ena sama odločitev. Tožničino zagotovilo v tožbi, da se tretji s tožbo strinja, ne zadošča.
Preužitne pravice so stvarno breme in se upravičenec lahko na njih sklicuje samo, če so vpisane v zemljiško knjigo. Saj je vpis konstitutivnega pomena. Upravičenec tudi ne more zahtevati preužitka v denarju za nazaj, temveč lahko zahteva spremembo v denarno rento za naprej.
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/2, 51, 51/2, 59, 59/2.
ugotovitev skupnega premoženja
Ob ugotavljanju deleža na skupnem premoženju sodišče upošteva prispevke obeh zakoncev, ki so plod dela v času trajanja zakonske zveze ter upošteva tudi vse okoliščine po 2. odst. 59. čl. ZZZDR.
ZIZ člen 291, 291. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 19, 19/1, 19/4, 21, 21/1, 19, 19/1, 19/4, 21, 21/1. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen tarifna številka 11, 1, 2, tarifna številka 11, 1, 2.
stroški izvršilnega postopka - ustavitev izvršbe
Če je izvršba ustavljena zaradi neplačila predujma, izvršitelju ne pripadajo stroški za vpis izvršilne zadeve v evidenco izvršitelja.
Dolžnik lahko v skladu z določbo 67. člena ZIZ s predlogom za nasprotno izvršbo zahteva le vrnitev tistega, kar je upnik z izvršbo dobil. To pomeni, da dolžnik s predlogom za nasprotno izvršbo ne more zahtevati zamudnih obresti, če jih upnik z izvršbo ni dobil. Zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti bi lahko dolžnik postavil le v pravdi.
Upravičenja, ki gredo imetnikom stanovanjske pravice, je občan lahko pridobil tudi na neformalen način, z izpolnjevanjem pogojev za uporabo stanovanja in pretekom roka iz 18. člena ZSR, v katerem bi ga stanodajalec sicer lahko izselil iz stanovanja. Z določbo 147. člena SZ je zakonodajalec določil spremembo (pravno preoblikovanje) stanovanjskega razmerja v najemno razmerje in s tem dal pravno varstvo tistim, ki jim je bilo stanovanje na podlagi stanovanjske pravice zakonito dodeljeno. Sprememba statusa prejšnjih imetnikov stanovanjske pravice zato ni možno šteti kot nedopustno razpolaganje v smislu 88. člena ZDen. Oprostitev plačila sodnih taks pri družbah ni mogoča, ker je ogrožanje preživljanja družbe že pojmovno izključeno.