dokazni sklep - vezanost sodišča na dokazni sklep - procesno vodstvo glavne obravnave
Če sodišče tekom postopka ugotovi, da je tožnik vložil pri pristojnem zavodu za zaposlovanje zahtevo za priznanje nadomestila za čas brezposelnosti po roku 30 dni od prenehana delovnega razmerja, torej prepozno, se zahtevek za priznanje nadomestila zavrne. V takem primeru sodišču ni treba ugotavljati razlogov, zaradi katerih je delovno razmerje prenehalo (krivdno ali neodvisno od lastne volje ...), ter v tej smeri zasliševati prič, četudi je pred tem sprejelo dokazni sklep, da se priče zaslišijo. Sodišče na lastne sklepe procesnega vodstva ni vezano oz. lahko sklene, da se priče ne zaslišijo, če njihove izpovedbe ne morejo vplivati na odločitev v sporu.
ZTLR člen 20, 20/2, 20, 20/2. ZPPSL člen 147, 147/4, 147/5, 171, 171/3, 147, 147/4, 147/5, 171, 171/3.
pravna oseba - naknadno najdeno premoženje
S prodajo stečajnega dolžnikak kot pravne osebe le-ta ne preneha obstajati. Ostane ista pravna oseba, kot je bila pred začetkom stečaja. Očiščena je le obveznosti, nastalih do dneva izročitve pravne osebe kupcu. Pride do spremembe lastnika oziroma organizacijske oblike te pravne osebe.
ZPPSL ne vsebuje določbe, po kateri bi stečajni senat lahko v situaciji, če ugotovi, da določena nepremičnina bivšega stečajnega dolžnika ni bila upoštevana pri ocenitvi pravne osebe odločil, da je dejanski lastnik take nepremičnine nekdo drug (stečajna masa) in ne tisti, ki je kot imetnik take pravice vpisan v zemljiški knjigi.
Za fikcijo vročitve po 1. odst. 141. člena ZPP ne zadošča, da vročevalec pusti dolžnikovemu mladoletnemu otroku obvestilo o tem, kje je pisanje, ampak ga mora pustiti na vratih oz. v poštnem nabiralniku njegovega prebivališča.
Toženka se ne more uspešno sklicevati na zapisnik inšpekcijskega organa, iz katerega izhaja, da mora toženec najprej odstraniti zarast, šele nato pa je dolžna urediti strugo mlinščice. V odškodninsko pravnem smislu ni njeno dolžno ravnanje v ničemer pogojeno s poprejšnjo odstranitvijo zarasti, saj ji le-ta njene izpolnitve ne onemogoča.
ZTLR člen 63, 63/1, 63, 63/1. ZOR člen 966, 966. ZPPSL člen 131, 131/1, 131, 131/1.
ločitvena pravica - zahtevek - zastavna pravica
Med strankama ni sporno, da je stanovanje, ki je predmet ločitvenega zahtevka, last oseb A in B. 966. čl. ZOR in prvi odst. 63. čl. ZTLR dopuščata obstoj zastavne pravice na premoženju 3. osebe, 22.a poglavje ZIP pa vsebuje le procesne določbe v zvezi z nastankom zastavne pravice na podlagi sporazuma strank. Stališče prvostopnega sodišča, po katerem iz določila prvega odst. 131. čl. ZPPSL izhaja, da je pogoj za nastanek ločitvene pravice pridobitev zastavne pravice na premoženju stečajnega dolžnika, je tako pravilno.
ZPP (1977) člen 144, 354, 354/2, 354/2-7, 354/2-13, 368, 144, 354, 354/2, 354/2-7, 354/2-13, 368. ZDR člen 129.
zasebni delodajalec - delavec
Podani so pogoji za odpust delavca z dela, ki so določeni v 129. čl. ZDR, če je bil delavec zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti (tatvina oz. prilaščanje denarja iz blagajne), delodajalec pa je zoper njega podal kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja. Sodišče v individualnem delovnem sporu ni dolžno čakati na zaključek preiskave, ki jo je zahtval okrožni državni tožilec in na nadaljnje odločitve državnega tožilca v kazenskem postopku. Morebitna kasnejša ugotovitev državnega tožilca, da kaznivega dejanja ni bilo, ima v vsakem primeru, ne glede na odločitev sodišča v tej zadevi, posledice, predvidene v 1. odst. 129. čl. ZDR - ničnost izrečenega odpusta in vzpostavitev delovnega razmerja.
stroški - odmera stroškov - vrednost spornega predmeta
V izvršilnem postopku se za vprašanja, ki niso urejena v ZIZ, skladno s 15. členom ZIZ smiselno uporablja Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V 39. členu ZPP je izrecno določeno, da se, ko je za ugotovitev stvarne pristojnosti, pravice do revizije in v drugih primerih po tem zakonu, odločilna vrednost spornega predmeta, upošteva samo vrednost glavnega zahtevka (1. odst. 39. člena ZPP v zvei s 15. členom ZIZ), medtem ko se obresti, stroški in druge postranske dajatve ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (2. odst. 39. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Če stranka v postopku, v katerem se uporabljajo pravila o postopku za izdajo plačilnega naloga (1. odst. 496. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanjune ZPP), ne plača predpisane takse za pritožbo niti po opominu in niso podani pogoji za oprostitev, se šteje, da je napoved pritožbe umaknila (3. odst. 497. člena ZPP).
delitev - solastnina - prepoved odtujitve in obremenitve - ovira za vpis
V zemljiško knjigo vpisani pravici prepovedi odtujitve in obremenitve gredo določeni absolutni učinki. Vendar pa se lahko nanaša le na pogodbeno razpolaganje solastnika, pri katerem je prepoved vpisana, kar prodaja zaradi delitve nedvomno ni. Takšna prodaja se opravi bodisi po določilih 10. poglavja ZNP bodisi po določilih 19. poglavja ZIZ (123. čl. ZNP), kupec podane nepremičnine pa postane njen lastnik na podlagi sodne odločbe (domika) in ne na podlagi pogodbe. Že zgolj to dejstvo kaže, da pogodbena prepoved obremenitve takšnega "razpolaganja" ne more preprečevati. Sicer pa je treba v koliziji pravice vpisane prepovedi odtujitve in obremenitve na solastniškem deležu enega solastnika in pravice delitve solastne stvari drugih solastnikov dati prednost slednji pravici. Pravica zahtevati delitev stvari je zakonska pravica solastnika, ki je omejena le z zakonom, prepovedjo zlorabe (zahtevati delitev ob nepravem času - 1. odst. 16. čl. ZTLR) in pogodbeno, pa še to le časovno omejeno (3. odst. 16. čl. ZTLR). Omejitve te pravice je torej treba razlagati ozko, nikakor ne tako, da bi jo lahko omejeval ali izključeval eden od solastnikov s pogodbo s tretjim, pri kateri drugi solastniki niso pogodbena stranka in na katero sploh niso imeli vpliva, saj solastnik lahko razpolaga s svojim delom brez soglasja drugih solastnikov (2. odst. 14. čl. ZTLR). To pa pomeni, da s svojim razpolaganjem ne more (brez njihovega soglasja) zavezovati in omejevati solastninske pravice drugih solastnikov. Priznavanje absolutnega značaja takšni pravici v razmerju do drugih solastnikov bi torej pomenila prevelik poseg v njihovo (so)lastninsko pravico in iz nje izvirajočo pravico delitve stvari.
ZPP (1977) člen 282, 282/1, 365, 365/2, 369, 369/2, 282, 282/1, 365, 365/2, 369, 369/2. ZOR člen 270, 371, 270, 371. ZDR člen 102a, 102a/2, 105. ZTPDR člen 83, 83/1, 83, 83/1.
sodno varstvo pravic - rok - pravni pouk
Če dokončni sklep delodajalca ni imel pravnega pouka o pravici do sodnega varstva po 2. odst. 102. čl. ZDR, to ne more biti v škodo delavcu. To pomeni isto dejansko ni pravno situacijo, kot jo ureja 105. čl. ZDR, ki daje delavcu pravico do sodnega varstva tudi po poteku 15-dnevnega roka iz 1. odst. 83. čl. ZTPDR. S tem pa je rok iz navedenega določbo zveznega zakona izgubil naravo prekluzivnosti in ga je mogoče upoštevati le kot zastaralnega, torej na ugovor strank.
stroški - odmera stroškov - vrednost spornega predmeta
V izvršilnem postopku se za vprašanja, ki niso urejena v ZIZ, skladno s 15. členom ZIZ smiselno uporablja Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V 39. členu ZPP je izrecno določeno, da se, ko je za ugotovitev stvarne pristojnosti, pravice do revizije in v drugih primerih po tem zakonu, odločilna vrednost spornega predmeta, upošteva samo vrednost glavnega zahtevka (1. odst. 39. člena ZPP v zvei s 15. členom ZIZ), medtem ko se obresti, stroški in druge postranske dajatve ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (2. odst. 39. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
ZDR člen 100, 100/1, 100/1-7, 132, 132-4, 100, 100/1, 100/1-7, 132, 132-4. ZTPDR člen 11, 11. ZObr člen 92, 92.
dejansko delovno razmerje - sklenitev pogodbe
Delavcu, ki ni sklenil pisne pogodbe o zaposlitvi, delo pa je v zvezi z vsemi elementi delovnega razmerja dejansko opravljal, je nastalo t.i. dejansko delovno razmerje. Sklenitev pisne pogodbe o zaposlitvi ni konstitutivni element za nastanek delovnega razmerja.
spor majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Tožnik zahtevka ni temeljil na trditvi, da je pogodbo izpolnil zato, ker je naročniku izročil več enačic predstavitvene mape, pač pa na tem, da je pogodbo izpolnil že z izročitvijo prve predstavitvene mape. Sodišče prve stopnje pa je odločitev oprlo na dejstev, da je tožnik izdelal več enačic predstavitvene mape in da je zato izpolnil pogodbo.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11.
stroški
Iz vsebine 1. alinee tarifne številke 11 Pravilnika ni mogoče zaključiti, da sta v njej navedeni opravili dve ločeni opravili, ki se lahko po presoji sodišča priznata tudi kot dve ločeni postavki tako, da se prizna le ena brez druge. Prav tako pa ta določba ne določa, da lahko sodišče samo odloči, v kakšni višini do 25 točk je izvršitelj upravičen do povračila stroškov, saj iz nje jasno izhaja le višina 25 točk.
Čeprav je delavec redno prejemal plačilne liste, delodajalec ne more zavrniti delavčeve zahteve, da predloži podatke o tožnikovi plači, saj je delodajalec na podlagi 13. člena Zakona o evidencah na področju dela (Ur.l. SFRJ št. 17/90) dolžan trajno hraniti evidence o plačah delavcev, delavec pa ima na podlag 4. člena istega zakona pravico, da te evidence uporabi zaradi uveljavljanja svojih pravic. Evidenca o plačah ima značaj listine iz 2. odst. 227. čl. ZPP, ki jo stranka mora pokazati oz. izročiti na podlagi zakona in glede katere ne sme odreči njene predložitve. Zato bi moralo sodišče prve stopnje naložiti delodajalcu, da predloži zahtevane podatke o plačah tožnika. Ker tega ni storilo, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz. 1. odstavka 339. člena ZPP, saj je to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.
Če stranka v postopku za izdajo plačilnega naloga v gospodarskem sporu ne plača predpisane takse za pritožbo niti po opominu in niso podani pogoji za oprostitev, se šteje, da je napoved pritožbe umaknila (3. odst. 497. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP).