Toženka se ne more uspešno sklicevati na zapisnik inšpekcijskega organa, iz katerega izhaja, da mora toženec najprej odstraniti zarast, šele nato pa je dolžna urediti strugo mlinščice. V odškodninsko pravnem smislu ni njeno dolžno ravnanje v ničemer pogojeno s poprejšnjo odstranitvijo zarasti, saj ji le-ta njene izpolnitve ne onemogoča.
stroški - odmera stroškov - vrednost spornega predmeta
V izvršilnem postopku se za vprašanja, ki niso urejena v ZIZ, skladno s 15. členom ZIZ smiselno uporablja Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V 39. členu ZPP je izrecno določeno, da se, ko je za ugotovitev stvarne pristojnosti, pravice do revizije in v drugih primerih po tem zakonu, odločilna vrednost spornega predmeta, upošteva samo vrednost glavnega zahtevka (1. odst. 39. člena ZPP v zvei s 15. členom ZIZ), medtem ko se obresti, stroški in druge postranske dajatve ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (2. odst. 39. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Za fikcijo vročitve po 1. odst. 141. člena ZPP ne zadošča, da vročevalec pusti dolžnikovemu mladoletnemu otroku obvestilo o tem, kje je pisanje, ampak ga mora pustiti na vratih oz. v poštnem nabiralniku njegovega prebivališča.
Odgovor na vpršanje ali in v kolikšni višni obremeniti predlagatelja stečjanega postopka z založitvijo predujma, je treba reševati glede na okoliščine posameznega primera.
ZTLR člen 63, 63/1, 63, 63/1. ZOR člen 966, 966. ZPPSL člen 131, 131/1, 131, 131/1.
ločitvena pravica - zahtevek - zastavna pravica
Med strankama ni sporno, da je stanovanje, ki je predmet ločitvenega zahtevka, last oseb A in B. 966. čl. ZOR in prvi odst. 63. čl. ZTLR dopuščata obstoj zastavne pravice na premoženju 3. osebe, 22.a poglavje ZIP pa vsebuje le procesne določbe v zvezi z nastankom zastavne pravice na podlagi sporazuma strank. Stališče prvostopnega sodišča, po katerem iz določila prvega odst. 131. čl. ZPPSL izhaja, da je pogoj za nastanek ločitvene pravice pridobitev zastavne pravice na premoženju stečajnega dolžnika, je tako pravilno.
Gradnja vojaških objektov v Iraku v vojnem času (1987) pomeni nevarno dejavnost, zaradi česar delodajalec objektivno odgovarja delavcu za škodo, ki jo je ta utrpel zaradi napada oboroženih oseb na gradbišče, pri tem pa je tožnik zadobil strelno rano na nogi.