ZSDU člen 67, 99, 99/1. ZDSS člen 14. ZDR člen 5. Konvencija mednarodne organizacije dela (MOD) št.135 člen 1, 6. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije člen 51.
51. člen panožne kolektivne pogodbe SKEI določa, da sindikalni zaupnik uživa delovnopravno imuniteto, kar v skladu z 2. in 3. odst. pomeni, da zoper sindikalnega zaupnika ni mogoče začeti disciplinskega postopka brez soglasja sindikata. V kolikor sindikat ne da soglasja, lahko delodajalec začne postopek pomirjanja. Dokazno breme, ali gre za kršitev v zvezi z opravljanjem sindikalne dejavnosti ali ne, je na delodajalcu.
Če sodišče v nasprotju s svojim sklepom, v katerem je upniku dovolilo, da v določenem roku ponovno predlaga rubež, nato izvršbo ustavi, s tem bistveno krši določbe postopka, čeprav ravna tako, ker se je iztekel rok, ki je določen z Zakonom o izvršbi in zavarovanju.
Toženka se ne more uspešno sklicevati na zapisnik inšpekcijskega organa, iz katerega izhaja, da mora toženec najprej odstraniti zarast, šele nato pa je dolžna urediti strugo mlinščice. V odškodninsko pravnem smislu ni njeno dolžno ravnanje v ničemer pogojeno s poprejšnjo odstranitvijo zarasti, saj ji le-ta njene izpolnitve ne onemogoča.
ZPP (1977) člen 282, 282/1, 365, 365/2, 369, 369/2, 282, 282/1, 365, 365/2, 369, 369/2. ZOR člen 270, 371, 270, 371. ZDR člen 102a, 102a/2, 105. ZTPDR člen 83, 83/1, 83, 83/1.
sodno varstvo pravic - rok - pravni pouk
Če dokončni sklep delodajalca ni imel pravnega pouka o pravici do sodnega varstva po 2. odst. 102. čl. ZDR, to ne more biti v škodo delavcu. To pomeni isto dejansko ni pravno situacijo, kot jo ureja 105. čl. ZDR, ki daje delavcu pravico do sodnega varstva tudi po poteku 15-dnevnega roka iz 1. odst. 83. čl. ZTPDR. S tem pa je rok iz navedenega določbo zveznega zakona izgubil naravo prekluzivnosti in ga je mogoče upoštevati le kot zastaralnega, torej na ugovor strank.
Čeprav je delavec redno prejemal plačilne liste, delodajalec ne more zavrniti delavčeve zahteve, da predloži podatke o tožnikovi plači, saj je delodajalec na podlagi 13. člena Zakona o evidencah na področju dela (Ur.l. SFRJ št. 17/90) dolžan trajno hraniti evidence o plačah delavcev, delavec pa ima na podlag 4. člena istega zakona pravico, da te evidence uporabi zaradi uveljavljanja svojih pravic. Evidenca o plačah ima značaj listine iz 2. odst. 227. čl. ZPP, ki jo stranka mora pokazati oz. izročiti na podlagi zakona in glede katere ne sme odreči njene predložitve. Zato bi moralo sodišče prve stopnje naložiti delodajalcu, da predloži zahtevane podatke o plačah tožnika. Ker tega ni storilo, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz. 1. odstavka 339. člena ZPP, saj je to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.
ZTLR člen 20, 20/2, 20, 20/2. ZPPSL člen 147, 147/4, 147/5, 171, 171/3, 147, 147/4, 147/5, 171, 171/3.
pravna oseba - naknadno najdeno premoženje
S prodajo stečajnega dolžnikak kot pravne osebe le-ta ne preneha obstajati. Ostane ista pravna oseba, kot je bila pred začetkom stečaja. Očiščena je le obveznosti, nastalih do dneva izročitve pravne osebe kupcu. Pride do spremembe lastnika oziroma organizacijske oblike te pravne osebe.
ZPPSL ne vsebuje določbe, po kateri bi stečajni senat lahko v situaciji, če ugotovi, da določena nepremičnina bivšega stečajnega dolžnika ni bila upoštevana pri ocenitvi pravne osebe odločil, da je dejanski lastnik take nepremičnine nekdo drug (stečajna masa) in ne tisti, ki je kot imetnik take pravice vpisan v zemljiški knjigi.