stroški - odmera stroškov - vrednost spornega predmeta
V izvršilnem postopku se za vprašanja, ki niso urejena v ZIZ, skladno s 15. členom ZIZ smiselno uporablja Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V 39. členu ZPP je izrecno določeno, da se, ko je za ugotovitev stvarne pristojnosti, pravice do revizije in v drugih primerih po tem zakonu, odločilna vrednost spornega predmeta, upošteva samo vrednost glavnega zahtevka (1. odst. 39. člena ZPP v zvei s 15. členom ZIZ), medtem ko se obresti, stroški in druge postranske dajatve ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (2. odst. 39. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
delitev - solastnina - prepoved odtujitve in obremenitve - ovira za vpis
V zemljiško knjigo vpisani pravici prepovedi odtujitve in obremenitve gredo določeni absolutni učinki. Vendar pa se lahko nanaša le na pogodbeno razpolaganje solastnika, pri katerem je prepoved vpisana, kar prodaja zaradi delitve nedvomno ni. Takšna prodaja se opravi bodisi po določilih 10. poglavja ZNP bodisi po določilih 19. poglavja ZIZ (123. čl. ZNP), kupec podane nepremičnine pa postane njen lastnik na podlagi sodne odločbe (domika) in ne na podlagi pogodbe. Že zgolj to dejstvo kaže, da pogodbena prepoved obremenitve takšnega "razpolaganja" ne more preprečevati. Sicer pa je treba v koliziji pravice vpisane prepovedi odtujitve in obremenitve na solastniškem deležu enega solastnika in pravice delitve solastne stvari drugih solastnikov dati prednost slednji pravici. Pravica zahtevati delitev stvari je zakonska pravica solastnika, ki je omejena le z zakonom, prepovedjo zlorabe (zahtevati delitev ob nepravem času - 1. odst. 16. čl. ZTLR) in pogodbeno, pa še to le časovno omejeno (3. odst. 16. čl. ZTLR). Omejitve te pravice je torej treba razlagati ozko, nikakor ne tako, da bi jo lahko omejeval ali izključeval eden od solastnikov s pogodbo s tretjim, pri kateri drugi solastniki niso pogodbena stranka in na katero sploh niso imeli vpliva, saj solastnik lahko razpolaga s svojim delom brez soglasja drugih solastnikov (2. odst. 14. čl. ZTLR). To pa pomeni, da s svojim razpolaganjem ne more (brez njihovega soglasja) zavezovati in omejevati solastninske pravice drugih solastnikov. Priznavanje absolutnega značaja takšni pravici v razmerju do drugih solastnikov bi torej pomenila prevelik poseg v njihovo (so)lastninsko pravico in iz nje izvirajočo pravico delitve stvari.
Čeprav je delavec redno prejemal plačilne liste, delodajalec ne more zavrniti delavčeve zahteve, da predloži podatke o tožnikovi plači, saj je delodajalec na podlagi 13. člena Zakona o evidencah na področju dela (Ur.l. SFRJ št. 17/90) dolžan trajno hraniti evidence o plačah delavcev, delavec pa ima na podlag 4. člena istega zakona pravico, da te evidence uporabi zaradi uveljavljanja svojih pravic. Evidenca o plačah ima značaj listine iz 2. odst. 227. čl. ZPP, ki jo stranka mora pokazati oz. izročiti na podlagi zakona in glede katere ne sme odreči njene predložitve. Zato bi moralo sodišče prve stopnje naložiti delodajalcu, da predloži zahtevane podatke o plačah tožnika. Ker tega ni storilo, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz. 1. odstavka 339. člena ZPP, saj je to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.
ZST člen 11, 11/3, 11, 11/3. ZJSRS člen 28, 28/5, 28, 28/5. ZIZ člen 289, 289. ZPP člen 155, 168, 155, 168.
predujem za stroške - sklad
Stranka je v postopku po zakonu lahko oproščena le plačila sodnih taks, torej določilo 5. odst. 28. čl. ZJSRS pomeni specialen predpis v skladu s 3. odst. 11. čl. ZST, oprostitev plačila sodnih stroškov pa pomeni oprostitev plačila sodnih taks. Stranka, ki je oproščena plačila sodnih taks, pa ni oproščena tudi drugih stroškov postopka (predujema za stroške izvršitelja).
Če stranka v postopku, v katerem se uporabljajo pravila o postopku za izdajo plačilnega naloga (1. odst. 496. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanjune ZPP), ne plača predpisane takse za pritožbo niti po opominu in niso podani pogoji za oprostitev, se šteje, da je napoved pritožbe umaknila (3. odst. 497. člena ZPP).
Če stranka v postopku za izdajo plačilnega naloga v gospodarskem sporu ne plača predpisane takse za pritožbo niti po opominu in niso podani pogoji za oprostitev, se šteje, da je napoved pritožbe umaknila (3. odst. 497. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP).