nujno sosporništvo - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju
Tožeča stranka mora tožbo na razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju naperiti ne le proti toženi stranki, ampak tudi proti tretji osebi, ki je bila udeleženec spornega pogodbenega razmerja. Ker je po naravi pravnega razmerja mogoče spor rešiti samo na enak način za vse udeležence pogodbe, bi moral v postopku bodisi kot tožnik ali toženec nastopati tudi tretji. Le tako se je namreč mogoče izogniti možnosti, da bi bilo v več pravdah različno odločeno o zahtevku, glede katerega je mogoče zaradi pravne skupnosti med udeleženci pogodbenega razmerja ena sama odločitev. Tožničino zagotovilo v tožbi, da se tretji s tožbo strinja, ne zadošča.
Ker nobena od vrnjenih povratnic ne potrjuje, da je bil obdolženec obveščen o datumu glavne obravnave, sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je kljub ugotovitvi, da je bil obdolženec tekom kazenskega postopka že dvakrat zaslišan in da zaradi tega njegova prisotnost na glavni obravnavi ni več potrebna, glavno obravnavo opravilo in zaključilo brez njegove prisotnosti. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi njegove zagovornice ter zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka izpodbijano sodbo razveljavilo.
1. Ko gre za verzijske zahtevke začne teči zastaranje od konca ekonomske skupnosti, v kateri je prihajalo do premikov premoženja oz. od dne ko je odpadla podlaga za takšen premik premoženja. 2. Izvedenec sodišču le posreduje manjkajoče znanje o pravilih znanosti, stroke in izkušnje. Sodišče pa mora samo uporabiti omenjena pravila. Predvsem pa je dokazna ocena predloženih dokazov naloga sodišča, ne pa izvedenca.
Za določitev prispevka vsakega od staršev k preživljanju otroka ni odločilno premoženjsko stanje gospodinjstev, v katerih živita preživninski zavezanec in upravičenec, temveč dohodki in stroški vsakega od staršev za lastno preživljanje ter preživljanje eventualnih ostalih otrok ter potrebe otroka.
najemna pogodba - smrt lastnika - najemno razmerje
Najemna pogodba s smrtjo lastnika ne preneha veljati, temveč se nadaljuje z njegovimi dediči, če ni bilo drugače dogovorjeno. Zato najemnik od smrti lastnika dalje, s katerim je sklenil najemno pogodbo, ne uporablja stanovanja brez pravnega naslova.
ZS člen 104, 104/2, 104, 104/2. ZIZ člen 35, 162, 162/1, 162/2, 256, 35, 162, 162/1, 162/2, 256.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti
Po določbi 256. člena ZIZ je za odločitev o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo in za samo zavarovanje krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za izvršbo na predmet, na katerega je predlagano zavarovanje. Ker je v konkretnem primeru zavarovanje predlagano s tremi sredstvi izvršbe, je krajevno pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. Ker je prvo navedeno sredstvo izvršbe rubež blagovne znamke proizvodov I., je za upnikov predlog po določbi 2. odst. v zvezi s 1. odst. 162. člena ZIZ krajevno pristojno okrajno sodišče, na območju katerega ima dolžnik sedež.
obnova kazenskega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti
V zahtevi za obnovo kazenskega postopka grajana izpovedba prič ne more biti obnovitveni razlog po 1. tč. I. odst. 410. čl. ZKP, če ni priložena obsodilna sodba v krivi izpovedbi. V isti zahtevi zatrjevane nezakonitosti dela sodišč 1. in 2. stopnje pa so lahko le predmet zahteve za varstvo zakonitosti.
S prodajno pogodbo se prodajalec zavezuje, da bo izročil stvar tako, da bo kupec na njej pridobil lastninsko pravico. Zato je dolžan izstaviti kupcu ustrezno zemljiškoknjižno listino, če je prodana stvar nepremičnina.
Sodišče prve stopnje ni dovolilo vrnitve v prejšnje stanje, ker je ugotovilo, da tožena stranka na tožbo v prekluzivnem 15-dnevnem roku (glej 1. točko 493. čl. v zvezi s 1. odst. 277. čl. ZPP) ni odgovorila iz neupravičenega vzroka (1. odst. 116. člena ZPP). Tožba se pravni osebi vroči tako, da se izroči zakonitemu zastopniku ali osebi, ki je pooblaščena za sprejem (glej 1. in 6. odst. 142. čl. ter 1. odst. 133. čl. ZPP). Izročitev pa se opravi bodisi v prostorih institucije, pooblaščene za poštni promet, bodisi na sedežu pravne osebe.
Čeprav je sodišče izvršitelju odredbo z dne 22.05.2000 ter sklep o določitvi izvršitelja z dne 23.05.2000 poslalo, pa upnik zahtevanega predujma na žiro račun izvršitelja ni nakazal. Ker izvršitelj tako ni imel pravne podlage za začetek opravljanja izvršilnih dejanj, do povračila izvršilnih stroškov ni upravičen.
Tožeča stranka predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni podala pravočasno, saj ga ni podala v roku 30-ih dni od dneva zamude. Po določbi 455. čl. ZPP izda sodišče sodbo zaradi odpovedi, če tožeča stranka ne pride na narok za glavno obravnavo. Navedena določba pa v zvezi s 456. čl. ZPP pomeni, da se le v primeru, če tožeča stranka (pravilno poučena) ne pride na prvi narok za glavno obravnavo, šteje, da se je tožbenemu zahtevku odpovedala.
Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, katera so tista odločilna dejstva, na podlagi katerih je zaključilo o predhodnem dogovoru in o skupni prilastitvi oškodovančevega vozila. Dokazna ocena ni obrazložena.
V primeru, da je upnik svojo izločitveno pravico pravočasno prijavil in pravočasno začel postopek za uveljavitev prerekane izločitvene pravice stečajni upravitelj ne more prodati dela premoženja na katerem obstoji izločitvena pravica in to vse dokler upnikov izločitveni zahtevek ni pravnomočno zavrnjen.
V stečajnem postopku se odloča s sklepom ali z odredbo. Med zadevami, ki so lahko predmet odločitev dveh organov stečajnega postopka ni odločitev o materialnopravnem vprašanju glede pravic posameznih vrst upnikov v stečajnem postopku. Pravno pravilo namreč tudi po procesni teoriji ni "zadeva", o kateri sodišče sodi oziroma odloča, pač pa je predmet odločanja le konkretna, iz dejanskega stanja izvirajoča in v pravovarstvenem zahtevku zatrjevana pravna posledica. Izrek sodne odločbe je ponovitev pravne norme za konkretni primer in mora biti subjektivno in objektivno določen ter izvršljiv.
Zasežena mamila niso bila strokovno analizirana, pač pa so kriminalisti sami opravili preliminarni test, ki po mnenju pritožbenega sodišča ni verodostojen dokaz o obstuju mamila. Zato je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZOR člen 446, 446/1, 446/3, 448, 448/1, 446, 446/1, 446/3, 448, 448/1.
prevzem dolga
Izstavitev računa prevzemniku je mogoče razumeti kot privolitev upnika v prevzem dolga. Izstavitev dobropisa prevzemniku za del zneska, na katerega se je glasil račun, in izstavitev računa za ta znesek dolžniku (oboje na podlagi naknadnega dogovora dolžnika in prevzemnika) pa je treba razumeti tako, da dolžnik za ta znesek ni prost obveznosti.