ZGD člen 449. ZDR člen 57, 57/1. SKPGd-97 člen 3, 3/2, 28, 51.
družba z omejeno odgovornostjo - pristojnost direktorja za odločanje o prenehanju delovnega razmerja
Brez izrecnih določb v pogodbi o ustanovitvi d.o.o. o določitvi pristojnosti med dvema direktorjema d.o.o. v notranjem razmerju med njima, ne more le en direktor družbe, brez soglasja drugega, zakonito izdati sklepa o prenehanju delovnega razmerja drugemu direktorju.
kolektivni spor - lastninski certifikat - kolektivna pogodba
Lastniški certifikati, ki so bili izdani članom predlagateljev (sindikatov) iz naslova pripadajoče plače v skladu z določbami ZDDO in Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v RS, so omogočali delavcem le sodelovanje pri lastninjenju po 6. odst. 31. člena ZLPP. Ker so bili izdani le za ta namen, je bila izbira za realizacijo certifikatov dana samo državi in ne posameznim imetnikom, ki zato ne morejo biti upravičeni do gotovinskega izpačila.
ZPP (1977) člen 370, 373, 373-4. ZDR člen 18, 18/1. ZDSS člen 22, 22/2. SKPG-93 člen 44, 44/1.
delovno razmerje za določen čas - nezakonita sklenitev delovnega razmerja - pisna pogodba o delu - regres za letni dopust
Če tožena stranka tožniku ni dala v podpis pogodbe o zaposlitvi in je dopustila nastop dela brez podpisa pogodbe, je bilo delovno razmerje za določen čas iz razlogov na strani tožene stranke v smislu določb 1. odst. 18. čl. ZDR, sklenjeno v nasprotju z zakonom. Zato se šteje, da je bilo sklenjeno dejansko (faktično) delovno razmerje za nedoločen čas.
ZPP (1977) člen 166, 166/3, 354, 354/2, 365, 369, 166, 166/3, 354, 354/2, 365, 369. ZLPP člen 25a, 25a.
zadolžnica - obveznica - plačilo razlike plače
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožnikova terjatev izkazana že s samim obstojem obveznic - zadolžnic in z ugotovitvijo obstoja razlik v plači v spornem obdobju s strani Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. Ugotovitve MEOR lahko služijo le dokazovanju, da je delavec prejemal nižje osebne dohodke od izhodiščnih, ne pa tudi, da je bilo znižanje osebnih dohodkov zakonito oz. nezakonito. Le v primeru, če je ugotovljeno, da je bilo znižanje osnovnih plač nezakonito in da tožnik z uveljavljanimi razlikami osebnih dohodkov ni sodeloval pri lastninjenju tožene stranke, bo lahko upravičen do izplačila razlik v osebnih dohodkih v gotovini.
Dokaz z vpogledom v spis v drugi zadevi je le dokaz o vodenju postopka in v njem opravljenih procesnih dejanjih, ne nadomesti pa neposredne izvedbe dokazov o spornem dogodku. Zato sodišče s tem, ko ugotovi dejansko stanje na podlagi dokazov, ki jih v postopku ni izvedlo, strankam ne da možnosti obravnavanja pred sodiščem.
Odpis zemljišč (parcel), ki so bila pred uveljavitvijo zakona uporabljena za ceste, in njihov vpis v vložek, v katerem je vpisan ta objekt kot javno dobro, se dovoli ne glede na njihovo vrednost na podlagi katastrskih listin; tako torej brez predložitve listin, ki jih zakon sicer predpisuje za vknjižbo lastninske pravice. Takšen odpis pa ni ovira za uveljavljanje odškodnine.
ZVD člen 44, 44/5, 44, 44/5. ZZVZZ člen 87, 87/1, 91, 87, 87/1, 91.
regresna pravica
V regresnem razmerju med Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (tožečo stranko) in delodajalcem (toženo stranko) je pomembno le, kakšna škoda je nastala in ali jo je pripisati pomanjkanju ustreznih ukrepov varstva pri delu.
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo pomeni določitev denarnega zadoščenja za škodo, ki je ni mogoče reparirati, ker prizadete pravno varovane dobrine, kot so bolečine in strah, nimajo cene. Odškodnina za nepremoženjsko škodo pridobi značaj denarne terjatve šele takrat, ko jo sodišče ob upoštevanju zakonskih meril in razmer v času izdaje sodbe naloži v plačilo toženi stranki. Tožena stranka je zato v plačilni zamudi za izpolnitvijo svoje denarne obveznosti šele od izdaje sodbe dalje in od takrat dalje dolguje tudi zamudne obresti po 1. odst. 177. čl. ZOR.
Ker sodišče odloča o vpisu po stanju vložitve predloga za vpis, mora biti predlogu za vpis predložena listina predpisana po določbah zakona, ki je veljal v času vložitve predloga.
Vsebino predpostavke "upravičeni vzrok", ugotavlja sodišče v vsakem konkretnem primeru po pravilih o razlagi pravnih standardov. Sodna praksa in pravna teorija sta pri tem izoblikovali naslednje merilo: upravičen vzrok je lahko vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko predstavlja oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje; vzrok bo upravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če se lahko pripiše slučaju, ki se je pripetil stranki.
V tej zadevi je predlagatelj predlog za delitev skupnega premoženja enostransko umaknil, zato je krivdno povzročil nasprotni udeležnki stroške postopka. Stroškov nasprotne udeleženke pa ni dolžan povrniti, ker jih tu niti med postopkom niti v 15 dneh po prejemu sklepa o umiku ni priglasila.
ZVGLD člen 72, 75, 75/2, 75/4, 72, 75, 75/2, 75/4.
škoda - procesna predpostavka za tožbo - pristojni organ - zavrženje tožbe
Sodišče v skladu z določbo specialnega zakona tožbo za povrnitev škode, povzročene po divjadi, zavrže, če oškodovanec predhodno ne vloži prijave škode pri pristojnem občinskem upravnemm organu.
ZPP člen 337, 337/1, 499, 499/3, 337, 337/1, 499, 499/3.
nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Pritožnik ne sme navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, razen če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predlagati na prvem naroku za glavno obravnavo po uveljavitvi zakona.
Tožena stranka izrecno zanikala, da je prišlo do zamenjave korita. S tem je zatrjevala negativno dejstvo, ki ga ni mogoče dokazovati. Zato je dokazno breme na tisti stranki, ki zatrjuje nasprotno, torej pozitivno dejstvo.
ZOR člen 414, 414. ZPP člen 2, 2/1, 191, 195, 314, 2, 2/1, 191, 195, 314.
sosporništvo - dolžnik - meje zahtevka - delna sodba
Ker solidarni dolžniki niso enotna pravdna stranka, je vsak od njih kot sospornik v pravdi samostojna stranka (195. čl. ZPP) in je spor mogoče rešiti za vsakega sospornika različno in izdati različne odločbe. To pa pomeni, da je v primeru, če je tožbeni zahtevek zrel za končno odločitev glede nekaterih od dolžnikov mogoče v tem delu izdati delno sodbo (314. čl. ZPP). Primerjava tožbenega predloga in izdane sodbe pokaže, da je beseda "solidarno" plačilo iz tožbenega predloga zamenjana v "nerazdelno" plačilo. Glede na avstrijsko pravo, ki je bilo pri nas v uporabi, izraz nerazdelno pomeni solidarno (prim. pragrafe 891 do 896 ODZ, ki urejajo korealne - solidarne obveznosti). Sodišče prve stopnje je torej odločilo v skladu s tožbenim zahtevkom, saj je tožencema naložilo prav solidarno plačilo upnikove terjatve.
Voznikovo izmikanje preiskavi alkoholiziranosti predstavlja pravno domnevo vožnje pod vplivom alkohola, zaradi katere lahko zavarovanec izgubi svoje pravice iz zavarovanja. V primeru, da zavarovanec v pravdi uspešno izpodbije navedeno pravno domnevo, predstavlja dokaz alkoholiziranosti dokazno breme zavarovalnice.
Ker je po vložitvi pritožbe dolžnika prišlo do pravnomočne ustavitve izvršilnega postopka, dolžnik za pritožbo nima več pravnega interesa, saj je v postopku v celoti uspel in s predmetno pritožbo zase ne bi mogel doseči večje pravne koristi od tiste, ki jo je dosegel s sklepom o ustavitvi postopka.