prenehanje pravne osebe - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
Tožena stranka je bila tekom pravde izbrisana iz sodnega registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij, zato je sodišče na predlog tožeče stranke pravilno nadaljevalo postopek zoper družbenika te družbe.
Odškodninski zahtevek temelji na nezakonitem ravnanju upravnega organa v upravnem postopku. O pravilnosti in nepravilnosti odločitve upravnega organa tečejo upravni spor, zato je smotrna prekinitev pravde do odločitve o upravni zadevi v upravnem sporu.
ZRPJZ člen 19, 19. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije člen 79.
kolektivna pogodba
19. člen Zakona o razmerjih plač v javnih zavodih določa, da zaposlenim v javnih zavodih pripadajo dodatki, določeni s kolektivno pogodbo, z zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom. Ta določba ni podlaga, da lahko tožena stranka - splošna bolnišnica - sprejme splošni akt, ki podrobneje ureja dodatek, določen s kolektivno pogodbo (dodatek zaradi izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju - 79. člen Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije). Na podlagi določb zakona se lahko izda le podzakonski predpis, na podlagi kolektivne pogodbe pa predpis ne more biti izdan. Tak pravilnik, kot splošni akt, bi moral biti sprejet na način in od subjektov, kot se sprejema kolektivna pogodba.
Delavcu, ki mu je prenehalo delovno razmerje zaradi začetka stečajnega postopka na podlagi 106. člena ZPPSL po uveljavitvi novele ZJSRS (Uradni list RS, št. 53/99, tj. po 3.7.1999), pripada odpravnina kot trajno presežnemu delavcu po 3. odst. 36.f. člena ZDR.
ZOR člen 414, 414. ZPP člen 2, 2/1, 191, 195, 314, 2, 2/1, 191, 195, 314.
sosporništvo - dolžnik - meje zahtevka - delna sodba
Ker solidarni dolžniki niso enotna pravdna stranka, je vsak od njih kot sospornik v pravdi samostojna stranka (195. čl. ZPP) in je spor mogoče rešiti za vsakega sospornika različno in izdati različne odločbe. To pa pomeni, da je v primeru, če je tožbeni zahtevek zrel za končno odločitev glede nekaterih od dolžnikov mogoče v tem delu izdati delno sodbo (314. čl. ZPP). Primerjava tožbenega predloga in izdane sodbe pokaže, da je beseda "solidarno" plačilo iz tožbenega predloga zamenjana v "nerazdelno" plačilo. Glede na avstrijsko pravo, ki je bilo pri nas v uporabi, izraz nerazdelno pomeni solidarno (prim. pragrafe 891 do 896 ODZ, ki urejajo korealne - solidarne obveznosti). Sodišče prve stopnje je torej odločilo v skladu s tožbenim zahtevkom, saj je tožencema naložilo prav solidarno plačilo upnikove terjatve.
V tej zadevi je predlagatelj predlog za delitev skupnega premoženja enostransko umaknil, zato je krivdno povzročil nasprotni udeležnki stroške postopka. Stroškov nasprotne udeleženke pa ni dolžan povrniti, ker jih tu niti med postopkom niti v 15 dneh po prejemu sklepa o umiku ni priglasila.
ZIZ člen 289, 289. ZPP člen 343, 343/1, 343/3, 343, 343/1, 343/3.
izvršitelj - predujem - pravni interes za pritožbo
Dolžnik za pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje o založitvi predujma za stroške izvršitelja nima pravnega interesa, saj tak sklep, ki založitev predujma nalaga upniku, zanj ni neugoden.
Voznikovo izmikanje preiskavi alkoholiziranosti predstavlja pravno domnevo vožnje pod vplivom alkohola, zaradi katere lahko zavarovanec izgubi svoje pravice iz zavarovanja. V primeru, da zavarovanec v pravdi uspešno izpodbije navedeno pravno domnevo, predstavlja dokaz alkoholiziranosti dokazno breme zavarovalnice.
Če zapustnik z oporočnim razpolaganjem in z darili med živimi prekorači vrednost razpoložljivega dela zapuščine, gre po zakonu za prikrajšanje nujnega deleža (1. in 2. odstavek 34. člena ZD). Prikrajšanje nujnega deleža se na zahtevo nujnega dediča odpravi z zmanjšanjem ali odpravo oporočnih razpolaganj (redukcija oporočnih razpolaganj), če se prikrajšanje na ta način ne da odpraviti, pride do vračanja daril (restitucija daril, 35. člen ZD) po predpisanem vrstnem redu in načinu (35., 36., 37., 38. člen ZD). Zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril mora zahtevati nujni dedič v zapuščinskem postopku. Če dejanska podlaga njegovega zahtevka ni sporna, odloči o njegovi zahtevi zapuščinsko sodišče. Če pa je dejanska podlaga sporna, se odloča o tem v pravdi (napotitev zapuščinskega sodišča). Če torej ne gre za spor o dejstvih, lahko zapuščinsko sodišče samo odloči o zmanjšanju oporočnih razpolaganj, o vrnitvi daril pa le, če so obdarjenci udeleženci zapuščinskega postopka in zahtevo izrecno priznajo. V nasprotnem primeru lahko uveljavlja nujni dedič zahtevek za vrnitev daril le v pravdi.
Ker je po vložitvi pritožbe dolžnika prišlo do pravnomočne ustavitve izvršilnega postopka, dolžnik za pritožbo nima več pravnega interesa, saj je v postopku v celoti uspel in s predmetno pritožbo zase ne bi mogel doseči večje pravne koristi od tiste, ki jo je dosegel s sklepom o ustavitvi postopka.
Ker sodišče odloča o vpisu po stanju vložitve predloga za vpis, mora biti predlogu za vpis predložena listina predpisana po določbah zakona, ki je veljal v času vložitve predloga.
ZZZDR člen 119, 178, 182, 185, 192, 198, 119, 178, 182, 185, 192, 198. ZPP člen 273, 274, 273, 274.
aktivna legitimacija - skrbništvo
Center za socialno delo nima niti aktivne procesne legitimacije niti aktivne materialnopravne legitimacije, da v svojem imenu s tožbo zahteva neko izpolnitev v korist mladoletnega otroka.
ZVD člen 44, 44/5, 44, 44/5. ZZVZZ člen 87, 87/1, 91, 87, 87/1, 91.
regresna pravica
V regresnem razmerju med Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (tožečo stranko) in delodajalcem (toženo stranko) je pomembno le, kakšna škoda je nastala in ali jo je pripisati pomanjkanju ustreznih ukrepov varstva pri delu.
ZVGLD člen 72, 75, 75/2, 75/4, 72, 75, 75/2, 75/4.
škoda - procesna predpostavka za tožbo - pristojni organ - zavrženje tožbe
Sodišče v skladu z določbo specialnega zakona tožbo za povrnitev škode, povzročene po divjadi, zavrže, če oškodovanec predhodno ne vloži prijave škode pri pristojnem občinskem upravnemm organu.
Načine pridobitve (so)lastninske pravice določa ZTLR, med katerimi pa ni adaptacije oziroma izboljšave stvari. Soglasje lastnika za adaptacijo njegovega stanovanja in vedenje lastnika za izvajanje adaptacije ne more vplivati na lastninskopravno razmerje - da bi se spremenilo to, bi bila potrebna pogodba med lastnikom in izvajalcem adaptacije o pridobitvi določenega solastniškega deleža izvajalca adaptacije na stanovanju.
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo pomeni določitev denarnega zadoščenja za škodo, ki je ni mogoče reparirati, ker prizadete pravno varovane dobrine, kot so bolečine in strah, nimajo cene. Odškodnina za nepremoženjsko škodo pridobi značaj denarne terjatve šele takrat, ko jo sodišče ob upoštevanju zakonskih meril in razmer v času izdaje sodbe naloži v plačilo toženi stranki. Tožena stranka je zato v plačilni zamudi za izpolnitvijo svoje denarne obveznosti šele od izdaje sodbe dalje in od takrat dalje dolguje tudi zamudne obresti po 1. odst. 177. čl. ZOR.
Odpis zemljišč (parcel), ki so bila pred uveljavitvijo zakona uporabljena za ceste, in njihov vpis v vložek, v katerem je vpisan ta objekt kot javno dobro, se dovoli ne glede na njihovo vrednost na podlagi katastrskih listin; tako torej brez predložitve listin, ki jih zakon sicer predpisuje za vknjižbo lastninske pravice. Takšen odpis pa ni ovira za uveljavljanje odškodnine.
odgovornost za pravne napake - prodaja tuje stvari
Prodaja tuje stvari ni neveljavna. Kupec, ki stvar obdrži, lahko uveljavlja jamčevanje za pravne napake. Če prodajalec ne ravna po kupčevi zahtevi iz 509. člena ZOR in kdo kupcu stvar vzame, je pogodba razdrta po samem zakonu.