izterjava neplačane takse - pritožba - ugovor zastaranja
Iz podatkov v spisu je razvidno, da je bil dne 07.02.2000 pooblaščencu tožeče stranke opomin za plačilo sodne takse za tožbo ter za taksni opomin vročen. Zato je pritožbena navedba o neprejemu naloga za plačilo sodne takse neutemeljena.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - sklepčnost tožbe
Ne moti, da je sodišče prve stopnje zavrglo vlogo, kljub temu da v zakonu o tem ni posebne, izrečne določbe, saj je sankcija za vložitev vloge po izteku nepodaljšljivega zakonskega roka njeno zavrženje, kot to izhaja iz predpisov, ki veljajo za posamezna procesna dejanja, npr. za predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ugovor proti plačilnemu nalogu, redna in izredna pravna sredstva. Tisti del vročilnice, ki jo izpolni sodišče, je javna listina. Javna listina pa dokazuje resničnost tistega, kar je na njej navedeno. Vendar pa je dovoljeno dokazovati nasprotno, pri čemer dokazno breme (z vsemi možnimi dokazili) nosi stranka, ki trdi, da je bila vročilnica nepravilno sestavljena. Sodišče ob izdaji zamudne sodbe ne raziskuje, ali je podano dejansko stanje, na katero opira tožnik svoj zahtevek, dejanskega stanja ne raziskuje glede resničnosti, ampak podane navedbe samo pravno vrednoti, tj. presodi, ali iz dejstev, ki jih je navedel tožnik v tožbi, izhaja tista pravna posledica, ki jo zatrjuje v zahtevku.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neutemeljen ugovor - odlog plačila
Dolžnik je v ugovoru uveljavljal ugovorni razlog odloga plačila. V dokaz svoji trditvi je sicer predlagal zaslišanje predstavnikov strank, vendar jih imensko ni navedel. Prav tako ni imensko navedel, s katerim predstavnikom upnika naj bi se dolžnikov direktor ustno dogovoril, niti, kdaj naj bi do dogovora prišlo.
Dejansko stanje ni zmotno ugotovljeno, ker je z mnenjem izvedenca cestno prometne stroke ugotovljeno, da hitrosti obdolženkinega vozila pred zaviranjem ni bila prevelika.
ZGD člen 19, 19/1. ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/5, 53, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/5.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - firma
Iz sodnega registra je razvidno, da v Republiki Sloveniji ne obstaja noben drug subjekt vpisa s tako firmo. Zato ni dvoma, zoper katero osebo je bil sklep o izvršbi izdan.
Obtoženec je glede na letne gume, zasneženo cestišče po klancu navzdol in glede na ovinek, vozil z neprimerno hitrostjo, ne glede na to, da je vozil počasi, saj bi moral montirati verige ali pa preložiti vožnjo.
Del parcele je njen nesamostojen del, ki deli pravno usodo preostalega dela parcele. Na njem nihče ne more pridobiti lastninske pravice, ki bi bila drugačna od lastninske pravice na celotni parceli oziroma na preostalem delu parcele. Zato tisti, ki poseduje samo del parcele, ne more s priposestvovanjem pridobiti lastninske pravice zgolj na tem (nesamostojnem) delu stvari (v skladu z načelom speicalnosti je lahko predmet stvarne pravice le samostojen, točno določen, individualiziran objekt).
ZIP člen 16, 16/2, 251c, 251c/2, 16, 16/2, 251c, 251c/2. ZPPSL člen 144, 144/3, 144, 144/3.
terjatev - napotitev na pravdo - izvršilni naslov
Podpisan zapisnik o sporazumu strank o obstoju terjatve ima moč sodne poravnave (primerjaj 2. odst. 251.c člena ZIP). Sodna poravnava pa je po 1. točki 2. odst. 16. člena ZIP (sedaj po 1. točki 2. odst. 17. člena ZIZ) izvršilni naslov. Če pa stečajni upravitelj prereka upnikovo terjatev, za katero je upnik že pridobil izvršilni naslov, mora stečajni senat skladno s 3. odst. 144. člena ZPPSL na pravdo za ugotovitev, da ne obstoji upnikova terjatev, napotiti stečajnega upravitelja.
Če sta prejemnik nakazila in nakazanec svoje razmerje iz asignacijskega dogovora preoblikovala, vendar prejemnik nakazila iz naslova tega razmerja ni prejel poplačila, nakazovalec ostaja v zavezi do prejemnika nakazila, ker nakazilo ni izpolnitev.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - stranka postopka
Zapuščinsko sodišče lahko prekine postopek in napoti na pravdo le stranko postopka. Stranka zapuščinskega postopka so dediči, volilojemniki in druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. Oseba, ki uveljavlja terjatev zoper zapuščino, je upnik nasproti zapuščini in ne stranka zapuščinskega postopka.
Tožba, s katero oporočna dedinja po kasneje najdeni oporoki, od zakonite dedinje zahteva izročitev zapuščine, mora poleg dajatvenega vsebovati tudi zahtevek na ugotovitev, da je tožnica zapustnikova oporočna dedinja.
ZOR člen 277, 277/1, 277, 277/1. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - račun - izdaja računa - zapadlost terjatve
Prejetje računa ni pogoj za obstoj in/ali iztožljivost terjatve. Dolžnik v ugovoru ne zatrjuje, da bi bilo z upnikom dogovorjeno, da je izstavitev računa pogoj za dospelost terjatve. Zato je dolžnik dolžan svojo terjatev, ki po temelju in višini očitno ni sporna, poravnati ob njeni dospelosti.
Stranka, ki je za drugo stranko založila predujem, je upravičena do vpoglednih obresti za čas od vplačila predujma do izdaje sklepa o poračunu in vrnitvi predujma; po izdaji sklepa pa pripadajo zakonske zamudne obresti.
Vročevalec po določbi 141. člena ZPP/77 lahko vroči pisanje osebi, ki je zaposlena na tistem mestu, le če ga ta hoče sprejeti. Vročevalec bi torej v obravnavani zadevi natakarici v poslovnem prostoru tožencev lahko pošiljko pustil le, če bi jo bila ta pripravljena sprejeti. Iz listine, ki se nahaja v spisu pa je razvidno, da natakarica pošiljke ni hotela prevzeti; zato vročitev ni bila pravilno opravljena. Kadar gre za nadomestno vročitev osebi, ki je zaposlena na tistem mestu, namreč ni mogoče uporabiti določb o odklonitvi sprejema (144. člen ZPP/77), kar izhaja tako iz določbe drugega odstavka 141. člena, kot iz določbe 144. člena ZPP/77.
prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - pravica do odpravnine
Če je delavec z odločbo o prenehanju delovnega razmerja ugotovljen kot trajni presežek in mu delovno razmerje preneha po izteku šestih mesecev od dokončnosti odločbe, je upravičen do odpravinne po preteku šestih mesecev.Ker je delavec umrl pred potekom šestih mesecev mu odpravnina ne pripada. Zahtevek dedičev zato ni utemeljen.
stroški - odmera stroškov - vrednost spornega predmeta
V izvršilnem postopku se za vprašanja, ki niso urejena v ZIZ, skladno s 15. členom ZIZ smiselno uporablja Zakon o pravdnem postopku. V 39. členu ZPP je izrecno določeno, da se, ko je za ugotovitev stvarne pristojnosti, pravice do revizije in v drugih primerih po tem zakonu, odločilna vrednost spornega predmeta, upošteva samo vrednost glavnega zahtevka, medtem ko se obresti, stroški in druge postranske dajatve ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek.
Dolžnik je upniku dolžan povrniti stroške, potrebne za izvršbo. Če je izvršba pravnomočno dovoljena, sodšče presodi le, ali so bili stroški potrebni in ali gredo upniku v zahtevani višini, ne pa več, ali je utemeljeno predlagal izvršbo.
Da bi imetnik vendarle imel posestno varstvo, bi moral dokazati, da je v takšnem ekonomskem razmerju do te stvari, ki se na zunaj manifestira kot dejanskost ene od oblik uporabe. Ta mora biti taka, da ima od nje določene koristi in da je zaradi ohranitve takšnega svojega položaja upravičen do posestnega varstva. Zakon nudi posestno varstvo vsaki zadnji posesti (1. odstavek 78. člena ZTLR), ne glede na to, koliko časa je trajala.