obnova postopka - laičen predlog za obnovo postopka - postulacijska sposobnost - pooblastilo odvetniku - predložitev pooblastila
Okoliščina, da so tožniki svoj predlog za obnovo postopka, ki so ga vložili sami, kasneje dopolnili s pooblastilom odvetniku, ne more odpraviti pomanjkanja postulacijske sposobnosti, saj ne spreminja in tudi ne more spremeniti dejstva, da so tožniki vlogo vložili sami in ne po odvetniku.
dohodnina - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke - stroški postopka - pritožba tožene stranke
Za vložitev tožbe zaradi molka organa mora tožnik ob vložitvi tožbe oziroma najpozneje v roku, ki mu ga postavi sodišče prve stopnje v pozivu za odpravo pomanjkljivosti tožbe, predložiti kopijo pritožbe in kopijo zahteve drugostopenjskemu organu, da odloči v nadaljnjih sedmih dneh, z dokazili o njihovi vložitvi ter tudi izkazati, da je pred vložitvijo tožbe ta rok neuspešno potekel.
Ker sodišče prve stopnje ni preverilo procesnih predpostavk za vložitev tožbe zaradi molka pritožbenega organa in se je spustilo v obravnavanje ter odločilo o ustavitvi na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1, je tudi preuranjeno odločilo o stroških postopka.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe premoženja - višina nadomestila - metoda izračuna izgubljene koristi - sklepčnost tožbe - dokazno breme
Ugovor toženke, da zaradi narave vrnjenih nepremičnin ni možno njuno ekonomsko izkoriščanje z oddajanjem v najem, po vsebini predstavlja prerekanje obstoja dejanskih okoliščin, ki omogočajo odločanje o višini zahtevka po metodi, ki so jo v tožbi izbrali tožniki. S takšnim ugovorom so dejstva, ki so jih tožniki zatrjevali v okviru metode ugotavljanja višine izgubljene koristi (možnost oddajanja nepremičnin v najem), postala sporna (prim. 214. člen ZPP). Ker zanje materialno dokazno breme nosijo tožniki, je utemeljenost zahtevka (glede na to, da se tožniki v svoji trditveni podlagi niso opirali na druge možne metode ugotavljanja višine izgubljene koristi) odvisna od rezultata dokaznega postopka glede obstoja teh dejstev. Zaradi tako postavljenega ugovora tožba iz navedenih razlogov ni postala nesklepčna in je pritožbeno sodišče pri tem vprašanju zmotno uporabilo materialno pravo, in sicer določbo drugega odstavka 72. člena ZDen.
Tožnica uveljavlja terjatev po pravilih o neupravičeni obogatitvi iz naslova skupnih vlaganj v nepremičnino tretjega. Takšna terjatev je, glede na zakonsko opredelitev skupnega premoženja (da zakonca razpolagata s skupnim premoženjem skupno in sporazumno - 52. člen ZZZDR) kolektivna. Napačno je stališče, da je zato potrebno sodelovanje obeh (bivših) zakoncev v postopku. Vrhovno sodišče je v zvezi z vprašanjem nujnega in enotnega sosporništva že zavzelo stališče, da s tožbo ni treba zajeti vseh udeležencev materialnopravnega razmerja, kadar se o njem odloča kot o predhodnem vprašanju.
ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - NEPRAVDNO PRAVO
VS0017583
ZRPPN člen 55, 55/2. ZNP člen 103.
razlastitev - nepravdni postopek - določitev odškodnine zaradi razlastitve - premožensjka škoda - izguba dobička - vrednost nepremičnine - višina odškodnine - obresti
Podlaga za določitev trenutka, ko pričnejo teči zakonske zamudne obresti, je določba 55. člena ZRPPN. Skladno z njo mora razlastitveni upravičenec odškodnino plačati v tridesetih dneh po pravnomočnosti odločbe o določitvi odškodnine; zakonske zamudne obresti torej pričnejo teči prvi dan po izteku tega roka, če odškodnina ni plačana.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007479
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - grožnja - zakonski znaki kaznivega dejanja - resna grožnja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pri grdem ravnanju je šlo za dva udarca z dlanjo, s katerima je obsojenec oškodovanca zbil na tla in mu povzročil krvavitev, ki pomeni konkreten poseg v telesno celovitost oškodovanca, saj je potreboval zdravniško oskrbo. Zato ne more iti zgolj za realno razžalitev, ki bi bila lahko podana le takrat, kadar ravnanje za oškodovanca ne bi imelo nobenih posledic, ki bi jih bilo mogoče opredeliti kot prizadetost telesne ali duševne integritete.
povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - pravična duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - zapadlost odškodninske terjatve - zakonske zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - zaključek zdravljenja
Presoja višine odmerjene odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
Do zamude na more priti pred zapadlostjo odškodninske terjatve iz naslova nepremoženjske škode. Odškodninska terjatev za nepremoženjsko škodo pa zapade takrat, ko oškodovancu škoda nastane - praviloma s koncem zdravljenja.
ODŠKODNINSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017709
ZPP člen 339, 339/2-14. OZ člen 131, 131/1. URS člen 26. ZDen člen 19, 19/1-4.
povrnitev premoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - odgovornost odvetnika - zastopanje v postopku denacionalizacije - opustitev vložitve predloga za začasno odredbo - predhodno vprašanje - vrnitev nepremičnine v naravi - odgovornost države za delo upravnega organa - trajanje denacionalizacijskega postopka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glede na to, da se je podržavljena sporna nepremičnina nahajala v zaokroženi prostorski celoti, ki je skupaj s prostori podjetja sestavljala nujno potrebno celoto, ki zagotavlja organiziranje in izvajanje poslovnega procesa, se je strinjati, da bi bil z njeno vrnitvijo denacionalizacijskemu upravičencu v naravi namen izrabe preostalih nepremičnin bistveno okrnjen. To pomeni, da sta sodišči materialnopravno pravilno rešili predhodno vprašanje, torej da tožnici v denacionalizacijskem postopku sporna nepremičnina v naravi ne bi bila vrnjena tudi v primeru, če bi odvetnica za zavarovanje denacionalizacijskega zahtevka po ZLPP vložila začasno odredbo. Tožnica torej ni izkazala, da bi ji bila v denacionalizacijskem postopku (v primeru vložitve začasne odredbe po ZLPP) sporna nepremičnina vrnjena v naravi, s tem pa ni izkazala vzročne zveze (kot enega izmed kumulativno zahtevanih elementov za obstoj odškodninske odgovornosti iz 131. člena Oz).
ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS0017643
Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 220. Direktiva Sveta 90/314/EGS z dne 13.6.1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih člen 5, 5/2. OZ člen 179, 246, 892. ZVPot člen 57e, 57e/2.
dopuščena revizija - varstvo potrošnikov - počitnice - organizirane počitnice - turistična agencija - pogodba o paketnem potovanju - neizpolnitev pogodbe - nepravilna izpolnitev pogodbe - odgovornost organizatorja - izjalovljene počitnice - povrnitev nepremoženjske škode - pravno priznana škoda - duševne bolečine zaradi izgubljenega užitka počitnic ali dopusta - razlaga prava EU - neposredna uporaba prava EU - euro skladna razlaga prava
5. člen Direktive Sveta 90/314/EGS z dne 13.6.1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih kot tudi njegova razlaga SEU sta povsem jasna - priznana je tudi odškodnina za nepremoženjsko škodo iz naslova izgube užitka na počitnicah. Glede na učinke, predvsem euro skladno razlago oziroma harmonizirajočo razlago naše zakonske ureditve na podlagi jasne in nepogojne določbe navedene Direktive, ki je bila v sodni praksi SEU in sodišč članic EU široko sprejeta tudi v horizontalnih razmerjih, tudi v primerih neimplementacije Direktive, materialno pravno stališče nižjih sodišč ni pravilno in je zahtevek za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo utemeljen.
mandatna pogodba - pogodba o naročilu - posredniška pogodba - plačilo mandatarju - plačilo za primer uspeha - dokazovanje - pritožba - novi dokazi v pritožbi
Tudi mandatarjeva pravica do plačila je lahko vezana na njegov uspeh. Če nima pravice do plačila, na more obdržati predujma, danega vnaprej, še predno je lahko pridobil pravico do plačila.
STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017642
ZZZDR člen 51, 51/2.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - - prodaja nepremičnine v izvršbi
Če del skupnega premoženja zakoncev ni več v njuni lasti, so izključene njune stvarnopravne pravice na njem, s tem pa tudi njuni stvarnopravni zahtevki glede tega dela premoženja.
ZDavP-2 člen 74, 74/4. Mednarodni računovodski standardi standard 36, 36-1, 36-8, 36-12, 36-13. Slovenski računovodski standardi standard 1, 1-55.
dovoljena revizija - davek od dohodkov pravnih oseb - oslabitve sredstev - znamenja, da utegne biti sredstvo oslabljeno - čas nastanka poslovnega dogodka - odložitev oslabitve v kasnejše poslovno obdobje - izogibanje uporabe računovodskih standardov - davčno nepriznan odhodek iz naslova oslabitve
S tem, ko na podlagi znamenj, ki jih je imela na voljo v letu 2006, revidentka ni izvedla cenitve in posledične oslabitve sredstva v letu 2006, se je v letu 2006 izognila uporabi določb SRS oziroma MRS, ki od podjetja zahtevajo, da obvezno pristopi k ugotavljanju nadomestljive vrednosti sredstva, če in ko se pojavijo znamenja, da utegne biti sredstvo oslabljeno. Takšno ravnanje izrecno sankcionira četrti odstavek 74. člena ZDavP-2, ki določa, da se v primeru, če se ugotovi izogibanje predpisom, šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov. Določba torej zahteva, da se z davčnega vidika ravnanje, ki je posledica izognitve uporabe računovodski standardov, ignorira, iz česar sledi, da izvedba oslabitve v letu 2007 ni davčno priznana, ker je gospodarski (ekonomski) dogodek, to je stanje oslabljenosti sredstva, nastalo oziroma obstajalo že v letu 2006. Določba pa ne zahteva, da bi enaka posledica veljala tudi za samo računovodenje oziroma sestavljanje poslovnega izida skladno z računovodskimi standardi.
ZPP člen 7, 212, 231, 286b, 339, 339/2-8, 339/2-14.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - obstoj terjatve - izvršilni postopek - prekinitev postopka - pravna narava sklepa o nadaljevanju postopka - nov dolžnik
Sklep o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka ima naravo procesnega oziroma procesno tehničnega sklepa, ki sam po sebi ne pomeni vsebinske odločitve o kakšni dolžnikovi pravici ali obveznosti, vendar pa na drugi strani temelji na predpostavki, da je obveznost prešla na novega dolžnika, zato tudi vsebinsko spreminja sklep o izvršbi.
Ker ima tožnica zoper M. J. pravnomočno odločbo, s katero ji je bila priznana pravica do poplačila terjatve izbrisane družbe do družbenika take družbe, je izpolnjen sporni pogoj iz prvega odstavka 255. člena OZ.
ZKP člen 344, 344/1, 371, 371/1-11, 395, 395/1, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - sprememba obtožbe - presoja pritožbenih navedb - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Izjavi obsojenke in priče, na kateri se sodišče sklicuje, nista v nikakršni izkustveni ali logični povezavi z vprašanjem, ali se je obsojenec zavedal, da je izjava, ki je bila po njegovih navodilih posredovana tržnemu inšpektoratu, kriva. Iz sodbe tudi ne izhaja, da bi imel obsojenec poleg vloge odvetnika še kakšno drugo vlogo v družbi, oziroma da bi poznal poslovanje in dokumentacijo družbe tako dobro, da bi vedel, da je sporna izjava ponarejena.
Za presojo vrednosti izpodbijanega dela sodbe sodišča druge stopnje in s tem dovoljenosti revizije sta odločilni vrednosti, ki sta ju pravdni stranki navedli v tožbi in nasprotni tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP), vrednosti pa je potrebno obravnavati ločeno.
Tožencem ne koristi, da odločitev o zahtevkih temelji na skupnih razlogih v smislu petega odstavka 367. člena ZPP, saj ti pri subjektivni kumulaciji tožbenih zahtevkov zoper navadne sospornike ne povzročijo seštevanja vrednosti posameznih zahtevkov.
POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0017660
ZPP člen 367, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 333, 333/3, 333/4. SPZ člen 99.
dopuščena revizija - učinki obveznosti - prenehanje obveznosti - drugi načini prenehanja obveznosti - trajno dolžniško razmerje - odpoved - uporaba komunalne infrastrukture - primeren čas za odpoved - primeren odpovedni rok - varstvo lastninske pravice - prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - negatorna tožba - protipravnost vznemirjanja
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravilne uporabe določb tretjega in četrtega odstavka 333. člena Obligacijskega zakonika ter 99. člena Stvarnopravnega zakonika.
ZSKZ (1993) člen 14. ZSKZ (2010) člen 16, 16a. ZJS člen 57, 57/5. ZJS-1 člen 55, 55/3. ZUN člen 21.
družbena lastnina - lastninjenje - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - prostorski izvedbeni akt - vsebinske značilnosti prostorskih izvedbenih aktov - predpostavke za pridobitev lastninske pravice na podlagi ZSKZ in ZJS
Sodišči prve in druge stopnje se sklicujeta na določbo petega odstavka 57. člena ZJS. Po tej določbi so postala nezazidana stavbna zemljišča, ki so bila s prostorskimi sestavinami občinskega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 in s prostorskimi sestavinami občinskega dolgoročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do 2000 namenjena za graditev objektov in so bila do leta 1993 družbena lastnina in zemljišča, ki jih je občina s sprejemom novega prostorskega izvedbenega akta, usklajenega z obveznimi republiškimi izhodišči, namenila za graditev objektov, last občine, na območju katere ležijo. Razen v zadnjem delu je besedilo vsebinsko enako povzel ZJS-1, ki je nadomestil ZJS, in sicer v tretjem odstavku 55. člena, nazadnje pa tudi še omenjena sedaj veljavna določba prvega odstavka 16.a člena ZSKZ. Nobena od predložene dokumentacije, niti potrdilo o namenski rabi zemljišč, pa ne izkazujejo obstoja zakonskih predpostavk za pridobitev lastninske pravice v korist tožeče stranke - „novega prostorsko izvedbenega akta, ki bi bil usklajen z obveznimi republiškimi izhodišči“ oziroma „prostorsko izvedbenem aktu, usklajenem z obveznimi republiškimi izhodišči“, kot to določa oziroma je določala navedena zakonska ureditev, in ki bi šele lahko omogočile naknadno ex lege subjektivno spremembo lastninsko pravnega položaja predmetnih zemljišč. Revizijsko sklicevanje, da so bila predmetna zemljišča vključena ves čas v PUP, ki je v skladu z določbo 21. člena ZUN predstavljal prostorsko izvedbeni akt, tako pomeni zgolj – nezadostno – navajanje enega od zakonskih pogojev za pridobitev lastninske pravice v korist tožeče stranke.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobra vera
Vrhovno sodišče je dopustilo revizijo glede pravnega vprašanja pravilnosti presoje sodišča druge stopnje o (ne)obstoju dobre vere tožnikov v zvezi s priposestvovanjem sporne nepremičnine.