odprava ali sprememba odločbe na predlog prekrškovnega organa - identiteta storilca - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Pravici do izjave o prekršku in do vložitve zahteve za sodno varstvo sta procesni pravici storilca, določeni s procesnimi določbami ZP-1. Takšne, četudi očitne kršitve procesnih pravic, po besedilu prvega odstavka 171.a člena ZP-1,
veljavnega v času odločanja sodišča, niso izpolnjevale zakonskega pogoja, pod katerim je sodišče na predlog prekrškovnega organa lahko odpravilo ali spremenilo pravnomočno odločbo o prekršku. Sodišče je glede na takrat veljavne predpise pravilno odločilo in zavrnilo predlog za odpravo plačilnega naloga.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - subjektivni kriterij - javni sklad
Javni sklad v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP ni izrecno naveden kot oseba, za katero veljajo pravila o gospodarskih sporih.
Tožeča stranka v pravdi vtožuje plačilo stroškov dobavljene toplotne energije za stanovanje, ki je v lasti tožene stranke in je bilo oddano v neprofitni najem fizični osebi, ki obratovalnih stroškov ni plačevala. Gre torej za klasično civilnopravno razmerje, o katerem bo sodišče odločalo po splošnih pravilih pravdnega postopka in ne po pravilih postopka, ki veljajo za gospodarske spore.
Revizijsko sodišče soglaša s presojo, da je bila kršitev majhnega pomena.
Glede na ugotovljene okoliščine tudi ni mogoče sprejeti ocene, da je bilo samo s prepoznim obvestilom o razlogih odsotnosti (en delovni dan) tako porušeno medsebojno zaupanje, da delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - odpravnina - plačilo prispevkov - učinek ustavne odločbe
„Po 44. členu ZUstS odločbe Ustavnega sodišča o razveljavitvi neustavnih določb zakona ali ugotovitvi njihove neskladnosti z Ustavo učinkujejo za (na) vsa razmerja, v katerih do začetka učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča še ni bilo pravnomočno odločeno. Ne gre zgolj za razmerja, v katerih je v času začetka učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča že začet sodni postopek, temveč tudi za razmerja, v katerih je še mogoče vložiti tožbo, ker tudi v njih še ni odločitve z učinkom pravnomočnosti.
ZP-1 člen 57, 57/3, 58, 58/1. ZUP člen 68, 101, 101/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - plačilni nalog – roki – iztek roka
Ko se rok za vložitev pravnega sredstva v hitrem prekrškovnem postopku izteče na soboto, je za ugotavljanje izpolnitve pogojev za prenos izteka roka na ponedeljek treba ugotoviti, ali prekrškovni organ v soboto dela ali ne.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost
Glede na razmeroma obsežne pripombe na izvedeniško mnenje, ki jih je podal obdolženčev zagovornik bo treba izvedenca pozvati k dopolnitvi mnenja, državnemu tožilstvu pa zagotoviti ustrezen čas za odločitev po opravljeni preiskavi, zato je Vrhovno sodišče predlogu državne tožilke sledilo ter pripor podaljšalo za en mesec.
Tožnik vedel, da je izvedenec sodeloval že pri osnovnem izvedenskem mnenju in je že takrat izvedel za izločitveni razlog, pa izločitve ni zahteval. Zahteva za izločitev, ki jo je podal šele kasneje v ponovnem sojenju, pa je prepozna.
Tožnik sodišču očita zmotno uporabo materialnega prava, saj naj bi za poklic štelo tudi vsako posamezno fazo izvajanja del določenega delovnega mesta. Kaj takega iz obrazložitve ne izhaja.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-5, 72, 77. ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-5, 73, 79.
direktor - pogodba o zaposlitvi za določen čas - odstop z mesta direktorja - odpovedni rok
Odpovedni rok za odstop z mesta poslovodnega organa (direktorja) je praviloma res dogovorjen „v korist“ gospodarske družbe, ker gre za zakonitega zastopnika pravne osebe, brez katerega ta ne more poslovati. Tudi po ZDR oziroma ZDR-1 je minimalni odpovedni rok v primeru odpovedi pogodbe s strani delavca določen iz enakega razloga: čeprav delavca ni mogoče siliti v nadaljevanje delovnega razmerja, če tega ne želi več, je tudi delodajalcu treba omogočiti minimalen čas za prilagoditev na delavčevo odpoved.
Imetnik odpadkov je dolžan zagotoviti obdelavo odpadkov v skladu z Uredbo
o odpadkih
, kar pomeni, da je ob oddaji odpadkov dolžan preveriti, ali ima subjekt, kateremu odda odpadke, vsa predpisana dovoljenja oziroma je na seznamu izvajalcev obdelave odpadkov.
kolektivni delovni spor - skladnost internega akta z zakonom - neposredna pedagoška obveznost
S spornimi Spremembami in dopolnitvami meril za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev fakultete A Univerze B nasprotni udeleženec ni nedovoljeno posegel v število ur neposredne pedagoške obveznosti, določene v prvem odstavku 63. člena ZVis, niti v število ur, ki ga pristojni organ visokošolskega zavoda lahko določi po pooblastilu in v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 63. člena ZVis.
ZDR člen 65, 86, 88, 88/1, 88/1-1. ZDR-1 člen 18. ZPP člen 286.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - dejanski razlog - opredelitev razloga - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - priznanje pravic - krajši delovni čas - vmesna zaposlitev - odškodnina
Delodajalec mora v odpovedi navesti in obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, sodišče pa je pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi vezano na takšno opredelitev.
Pri sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi sodišče lahko določi trajanje delovnega razmerja najdalj do svoje odločitve, nova zaposlitev pri drugem delodajalcu je lahko pomembna okoliščina za določitev trajanja delovnega razmerja. Če se je tožnik pri drugih delodajalcih zaposlil le za kratek čas, z vmesnimi prekinitvami in ne za polni delovni čas, bi bilo neutemeljeno pogodbo o zaposlitvi razvezati pred datumom odločitve sodišča prve stopnje oziroma z datumom take zaposlitve.
Ker je bil tožnik v vmesnem obdobju zaposlen za krajši delovni čas od polnega, je upravičen do priznanja vseh pravic do polnega delovnega časa.
plačilo nagrade za uspešno poslovanje - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja - računovodski prikaz plačila - dejanska narava plačila - zavrnitev dokaza z izvedencem - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodbi sodišč druge in prve stopnje imata o naravi izplačil jasne in določne razloge. Pri tem ni pomembno, če sodišči nista izrecno omenili tudi številke postavke v plačilnih listih tožnika, saj sta povem jasno obrazložili, da prav ta izplačila niso predstavljala delnih izplačil nagrad za poslovni rezultat v letu 2005. Iz obeh sodb jasno izhaja razlikovanje med tem, kaj so dejansko predstavljala kasnejša izplačila poleg tožnikove plače (božičnico, ozimnico in stimulacijo), in prikazovanjem teh izplačil zaradi davčnih razlogov in računovodskih prikazov.
Zdravstvena kartica je identifikacijski dokument, s tem pa tudi dokaz, da ima imetnik zdravstvene kartice pravno urejen in priznan status zavarovane osebe. Revizijsko sodišče soglaša, da gre za pravno varovan status, v katerega je praviloma mogoče posegati le za naprej, za nazaj pa le na podlagi izrecnih zakonskih določb, ki so v skladu z določbami 158. člena Ustave RS, da je pravnomočno urejena pravna razmerja mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenim z zakonom.
kršitev materialnih določb zakona - odgovornost pravne osebe - obstoj prekrška - opis prekrška
Iz opisa dejanja v izreku odločbe o prekršku izhaja, da je prekršek s sredstvom pravne osebe pri opravljanju njene dejavnosti storil voznik, ki je znan, in ki mu je bil plačilni nalog izdan na kraju samem. Odgovornost storilke kot pravne osebe tako temelji na določbi prvega odstavka 14. člena ZP-1. Zgolj v primeru, če bi odgovornost pravne osebe temeljila na drugem odstavku 14. člena ZP-1, bi moral prekrškovni organ v izreku odločbe o prekršku določno opisati tudi opustitev dolžnega nadzorstva vodstvenega ali nadzornega organa ali odgovorne osebe pravne osebe, s katerim bi prekršek lahko preprečila.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15. Sporazum o socialnem zavarovanju med RS in BiH člen 36, 36/3, 37.
starostna pokojnina - sporazum z BiH - tujec - seštevanje dob - tretja država
Tožniku je bila priznana t.i. „samostojna“ pokojnina na podlagi slovenske in bosanske zavarovalne dobe. Bistveno je, da je bila tudi pri odmeri upoštevana skupna zavarovalna doba in ne samo pri presoji pogojev za priznanje pravice.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - zahteva za sodno varstvo - odločanje prekrškovnega organa - odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dokončna odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja
Iz dopisa storilca izhaja njegova izrecna navedba, da ne vlaga zahteve za sodno varstvo. Gre za izrecno in nepogojno izraženo voljo storilca, da njegov dopis ni zahteva za sodno varstvo kot redno pravno sredstvo v prekrškovnem postopku, ki bi jo prekrškovni organ moral obravnavati v skladu z določbami 63. člena ZP-1.
ZP-1 člen 14, 14/1, 15, 15/1, 156, 156-1. Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih prireditvah.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - varovanje javnih prireditev
Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da so v izreku odločbe o prekršku, podani vsi zakonski znaki pravni osebi in odgovorni osebi očitanih prekrškov, je ugotovilo, da je sodišče z izpodbijano pravnomočno sodbo v zvezi z odgovornostjo pravne osebe prekršilo
določilo četrte alineje tretjega odstavka 11. člena Uredbe
o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih prireditvah
v zvezi s prvim odstavkom 14. člena ZP-1 in v zvezi z odgovornostjo odgovorne osebe določilo četrtega odstavka 11. člena Uredbe v zvezi s prvim odstavkom 15. člena ZP-1.
ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-2, 201/1-3, 202, 202/2.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - begosumnost - koluzijska nevarnost - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Obstoj koluzijske nevarnosti potrjuje tudi dejstvo, da je obdolženec zaradi ustrahovanja oškodovanke, ki je zoper njega podala kazensko ovadbo zaradi drugega kaznivega dejanja najel nekoga, ki je z grožnjo pri oškodovanki dosegel, da je pristala na odložen pregon.