povrnitev škode - denacionalizacija - skrbnik za poseben primer - skrbnik denacionaliziranega premoženja - izročitev premoženja - zastaranje
Toženec kot skrbnik za poseben primer je nastopal kot skrbnik (tedaj neznanih) dedičev glede denacionaliziranega premoženja, med varovancem in njegovim skrbnikom pa zastaranje ne teče v času trajanja skrbništva, to pa je lahko prenehalo šele potem, ko je sodišče ugotovilo dediče s sklepom o dedovanju.
Toženec je (odškodninsko) odgovoren za neizpolnitev obveznosti, ki jih je imel kot skrbnik za poseben primer. Za presojo obsega odškodnine je relevantno določilo 243. člena OZ. Zgolj okoliščina, da toženec premoženja nima več, ker ga je izročil domnevnim dedičem, ni razlog za zmanjšanje odškodnine, saj med razumne ukrepe oškodovanca ne spada raziskovanje, komu, koliko in kdaj je bilo plačano iz zneska, ki bi sicer (ob pravilnem postopanju odgovorne osebe) pripadel njemu, zato da bo zoper te osebe lahko ustrezno ukrepal.
delitev stvari - sklepčnost tožbe - litispendenca - zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - obseg zapuščine - napotitev na pravdo
Dokler ni končan zapuščinski postopek, v pravdi ni mogoče uveljavljati delitve stvari, saj do konca zapuščinskega postopka še ni znano, kdo so dediči in ali bodo sploh pristopili k dedovanju ter kdo so druge osebe, ki imajo kake zahtevke iz zapuščine. Poleg tega mora zapuščinsko sodišče ugotoviti obseg zapuščine (primerjaj odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 1071/2007 in II Ips 239/1996). Zapuščinsko sodišče je tisto, ki bo po koncu napotitvene pravde ali v primeru, da tožba po napotitvenem sklepu ne bo vložena, odločalo o obsegu zapuščine, velikosti dednih deležev in dednih pravicah. Zato je tožničina tožba preuranjena in kot taka glede na tretji odstavek 318. člena ZPP nesklepčna.
ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017580
URS člen 15, 34, 35, 39. OZ člen 179. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - kršitev osebnostnih pravic - razžalitev dobrega imena in časti - mediji - razžalitev v tisku - kolizija ustavnih pravic - svoboda izražanja - praktična konkordanca - povrnitev škode - odškodnina
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da meja dopustnosti uresničevanja svobode izražanja v konkretnem primeru ni presežena.
dopuščena revizija - sklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo v pritožbenem postopku
Če nesklepčnost tožbe ugotovi šele pritožbeno sodišče, je na morebitne pomanjkljivosti v trditveni podlagi stranke dolžno opozoriti ob izpolnjenih pogojih iz drugega odstavka 351. člena ZPP.
Višji dokazni standard, ki ga mora pri izpodbijanju javne listine doseči stranka, narekuje sklep, da je ob odsotnosti posebnih okoliščin, pravilna odločitev, da bi bilo za oceno pristnosti podpisa poleg toženčevega zaslišanja nujno potrebno tudi sodelovanje izvedenca. Zato, upoštevajoč navedene okoliščine, dejstvo, da toženec postavitve izvedenca ni predlagal, zadošča za zavrnitev dokaznega predloga za njegovo zaslišanje in tudi ne gre za vnaprejšnjo dokazno oceno.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi
Tudi dejstvo, da sta oškodovanca vložila kazensko ovadbo zoper več uslužbencev sodišča, po oceni Vrhovnega sodišča ne vpliva na videz nepristranskosti celotnega sodišča. Ta okoliščina bi lahko imela vpliv zgolj na videz nepristranskosti konkretnih sodnikov, zoper katere je bila ovadba vložena.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017622
ZMZPP člen 111. ZPP člen 343, 343/1, 365, 365-1. Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 40, 40/1, 44. ZNP člen 31, 31/3, 37.
priznanje tuje sodne odločbe - pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
Pritožba je bila vložena prepozno, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 343. člena ZPP, 111. členom ZMZPP, 37. členom ZNP in prvim odstavkom 40. člena Uredbe sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah).
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017591
Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine člen 5. ZZad člen 74, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/2, 16, 16/1, 17, 17/1. ZPP člen 5.
dopuščena revizija - družbena lastnina - lastninjenje gozdov in kmetijskih zemljišč - zadruge - premoženje zadrug - odplačnost prehoda nepremičnin v družbeno lastnino - pravica do izjave v postopku - exceptio illegalis
Sodna praksa se je že izrekla o vprašanjih, 1.) ali so sodišča pri odločanju vezana na Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine kot podzakonski predpis (Navodilo) in 2.) ali Navodilo velja tudi za nepremičnine, ki so bile olastninjene po določbah ZZad. Na obe vprašanji je sodna praksa odgovorila pritrdilno.
Sodišče druge stopnje je spregledalo, da Navodilo ne velja le za nepremičnine, pridobljene s podržavljanjem v smislu predpisov o denacionalizaciji (torej tudi na podlagi arondacije po 1. točki prvega odstavka 5. člena Navodila), pač pa tudi za vse druge nepremičnine, za katere upravljalec ne dokaže, da jih je dobil odplačno oziroma s plačilom nadomestila v višini več kot 30 % takratne vrednosti nepremičnine (9. točka prvega odstavka 5. člena Navodila). Iz analize 5. člena Navodila izhaja, da je pri lastninjenju spornih nepremičnin odločilna izključno odplačnost in ne temelj prehoda v družbeno lastnino. Predmet lastninjenja so bile namreč vse nepremičnine zadrug v družbeni lastnini ne glede na temelj prehoda. Temelj prehoda je odločilen le za opredelitev, kdaj morebitno nadomestilo, plačano ob prehodu nepremičnin v družbeno lastnino, ne zadostuje za zaključek o odplačnem prehodu. Stališče pritožbenega sodišča, da Navodila ni potrebno uporabiti, ker je šlo za plačilo v klasičnem obligacijskem razmerju, je zato pravno zmotno.
Toženka na relevantnost omenjenih dejstev v postopku pred sodiščem prve stopnje torej ni bila opozorjena niti s strani sodišča ob uporabi določbe 285. člena ZPP, niti s strani nasprotne stranke. Revizijsko sodišče bi v takšni procesni situaciji pri odločanju o reviziji na podlagi do sedaj postavljenih ugovornih trditev toženke kršilo njeno pravico do izjave iz 5. člena ZPP, zato niso izpolnjeni pogoji za spremembo sodb sodišč nižjih stopenj.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - zavod za zaposlovanje - brezposelna oseba - napotitev na strokovno usposabljanje - nesreča pri delu - odgovornost zavoda za zaposlovanje - podlage odškodninske odgovornosti - varstvo pri delu
Toženčeva odškodninska odgovornost tožnici, ki jo je napotil na usposabljanje k izvajalcu programa usposabljanja, je odvisna od presoje ustreznosti njegovega ravnanja, torej same napotitve, in ne od presoje ustreznosti ravnanja izvajalca programa usposabljanja, h kateremu je tožnico napotil.
skupno premoženje - gradnja na tujem svetu - nova stvar - pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - solastnina - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - trditveno in dokazno breme - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme
Sodišči sta ugotovljena dejstva oprli na določbo 25. člena ZTLR in zaključili, da je tožnica z nastankom nove stvari pridobila solastninsko pravico na originaren način. Navedba revidenta, da odločitev o pridobitvi lastninske pravice tožnice ne temelji na določbah ZTLR, zato ni utemeljena. Pravilnost uporabe materialnega prava glede pravnega temelja pridobitve lastninske pravice izven okvira tako postavljenih revizijskih trditev revizijsko sodišče ne more preizkušati zaradi pravila iz prvega odstavka 371. člena ZPP.
Trditveno in dokazno breme določa materialno pravo (materialno dokazno breme). Sodišči nižjih stopenj sta ves čas postopka povsem pravilno izhajali iz predpostavke, da za dejstva, ki so potrebna za ugoditev zahtevku na podlagi 25. člena ZTLR, materialno dokazno breme leži na strani tožnice. Toženec je s trditvami, da je gradnja izključna posledica vlaganj njegovih staršev, skušal izpodbiti tožničine trditve o skupni gradnji, zanje pa procesno dokazno breme skladno z določbo 212. člena ZPP leži na strani toženca. Očitek pritožbenega sodišča, da toženec ni zatrjeval višine dohodkov svojih staršev, po vsebini torej ne pomeni prevalitve materialnega dokaznega bremena, pač pa le pojasnilo, da toženec s svojimi nasprotnimi trditvami, za katere nosi procesno dokazno breme, ni uspel izpodbiti tožničinih trditev.
OZ člen 5, 49, 990. ZGD člen 409, 409/3. ZGD-1 člen 474, 474/3.
družbena pogodba - pogodba o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo - oblika pogodbe - neveljavnost pogodbe - ničnost - goljufija - prevara - izpodbojnost
Ustni dogovor, s katerim je dogovorjen šele naknaden vstop dveh družbenikov v gospodarsko družbo, ustreza zakonskemu dejanskemu stanu družbene (societetne) pogodbe iz 990. člena OZ, katere vsebina v konkretnem primeru je prizadevanje za ustanovitev gospodarske družbe.
Nepošteno, zvijačno oziroma goljufivo ravnanje (zvijača, prevara, dolus), ki resda pomeni tudi kršitev načela vestnosti in poštenja pri sklepanju pogodbe (5. člen OZ), ni sankcionirano z ničnostjo pogodbe, temveč je sankcija zanj izpodbojnost pogodbe (49. člen OZ).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007454
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-3, 388, 388/2. KZ člen 111, 111/1-4, 112, 112/6.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona
Pravica do pritožbe se udejanja skozi preizkus prvostopenjske odločbe, ki ga na podlagi pritožbe opravi sodišče druge stopnje, zato mora sodišče o pritožbi odločiti. Če pa je pritožb zoper isto sodbo več, bi bilo procesno gledano nevzdržno, če bi v istem kazenskem postopku zoper določenega storilca zaradi istega kaznivega dejanja hkrati obstajali pravnomočna sodba in sodba, ki jo je še mogoče izpodbijati s pritožbo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - pouk o pravicah v postopku - pomoč prava neuki stranki
Dolžnosti sodišča iz 14. člena ZKP nikakor ni mogoče razumeti na način, da bi sodišče obsojencu moralo dokazni predlog sugerirati oziroma mu nakazati, da to možnost ima, saj bi taka sodnikova pomoč vzbudila dvom v nepristranskost sojenja pri sodišču. Pomoč sodišča procesnim udeležencem v smislu 14. člena ZKP se sme nanašati zgolj na uresničevanje obsojenčevih procesnih pravic v kazenskem postopku, ne pa na vprašanje dejanskega stanja ali pravna vprašanja, o katerih odloča sodišče.
dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - plačilo terjatve na podlagi sodbe - vrnitev danega - naknadna razveljavitev sodbe
Pravilno je izhodišče sodišča druge stopnje, da tožničino plačilo temelji na njeni odškodninski obveznosti in da je s spornim plačilom tožencu poravnala škodo, ki je zaradi del na njenem stanovanju nastala na njegovem stanovanju. Po 165. členu OZ odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode. Tožnica bi po plačilu odškodnine lahko zahtevala vrnitev plačanega le, če bi dokazala, da za povzročitev škode ni kriva (prvi odstavek 131. člena OZ). Tožnica pa tega niti v postopku pred nižjimi sodišči, niti v revizijskem postopku ni zatrjevala in dokazovala.
zahteva za varstvo zakonitosti – odlog izvršitve pravnomočne sodne odločbe
Vrhovno sodišče je pri preizkusu zahteve za varstvo zakonitosti odločilo, da se obsojenčevi zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in se sodba sodišča druge stopnje razveljavi ter zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje. V skladu s pooblastilom iz četrtega odstavka 423. člena ZKP pa je odredilo, da se obsojencu izvršitev kazni osem mesecev zapora, ki mu je bila izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani IV K 22463/2010 z dne 18. 9. 2014, odloži.
ZKP člen 355, 355/1, 371, 371/1-8, 371/1-11, 395, 395/1, 420,420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - ovadba oškodovanca - razlogi o odločilnih dejstvih - načelo neposrednosti - presoja pritožbenih navedb - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če je ovaditelj oškodovanec ter v skladu z drugim odstavkom 147. člena ZKP opozorjen na dolžnost resničnosti izjave in na posledice krive ovadbe, je ovaditelj v smiselno podobnem položaju kot priča, ki je opozorjena na posledice krive ovadbe. Ovadba oškodovanca je tedaj dopusten dokaz, katerega dokazna vrednost se ocenjuje v skladu s prvim odstavkom 18. člena ZKP.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006376
ZPP člen 254, 339, 339/2, 339/2-15.
invalid III. kategorije - omejitve dela zavarovanca - opredelitev omejitev - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju natančno ne določa zahtev po potrebnih opredelitvah oziroma konkretizaciji omejitev dela zavarovanca, pri katerem je podana invalidnost III. kategorije. Izhodišče za presojo teh omejitev se povezuje s preostalo delovno zmožnostjo zavarovanca, upoštevajoč zahteve in potrebe delovnega procesa in s tem, da ob že ugotovljeni invalidnosti in določitvi omejitev ne prihaja še do dodatnega poslabšanja invalidnosti. Logična predpostavka določitev omejitev je tudi upoštevanje razlogov, zaradi katerih je invalidnost pri zavarovancu sploh podana.
UPRAVNI SPOR - URBANIZEM - GRADBENIŠTVO - SODNE TAKSE
VS1014790
URS člen 25, 125. ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 83, 83/1, 89, 95, 95/1. ZPP člen 86, 86/1, 343, 343/1.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - sodne takse - več pravnih sredstev v eni vlogi - zavrženje revizije - zavrženje pritožbe - postulacijska sposobnost - stranka brez pravosodnega izpita - revizija, ki jo vloži stranka sama - pritožba, ki jo vloži stranka sama - zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena - neobstoječe pravno sredstvo
V upravnem sporu lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, oziroma sama ali njen zakoniti zastopnik, če ima opravljen pravniški državni izpit.
Sodišče zavrže revizijo, ki jo vloži stranka sama, če najpozneje v njej ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.
Zahteva za varstvo zakonitosti v upravnem sporu ni dovoljena, saj je ZUS-1 ne predvideva.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - rekonstrukcija - nadzidava - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - zelo hude posledice niso izkazane
Splošno vprašanje, o razmejitvi med dozidavo in rekonstrukcijo, ki naj bi imela za posledico povišanje strehe, ne da bi revident pojasnil, kateri gradbeni posegi naj bi imeli za posledico povišanje strehe, za dovoljenost revizije ne zadošča.