DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006392
ZPP člen 14. OZ člen 131, 132, 186.
odškodninska odgovornost delavca - vzročna zveza - protipravno ravnanje - odgovornost za drugega - pravno priznana škoda - vezanost na kazensko obsodilno sodbo - identično dejansko stanje
Revizijsko sodišče je v obravnavani zadevi presojalo odškodninsko odgovornost revidenta glede na identično dejansko stanje, ki je bilo že ugotovljeno v kazenskem postopku in ki ga je delovno sodišče ponovno ugotavljalo v okviru presoje civilnopravnih posledic identičnega dejanskega stanja.
Vzrok za neplačilo uvoznih terjatev je v sferi carinskih dolžnikov, za odškodninsko odgovornost pravno relevantna vzročna zveza med neplačilom carinskega dolga carinskih dolžnikov in ravnanjem revidenta pa ni ugotovljena. Zato revident za tako zatrjevano škodno posledico ne more odškodninsko odgovarjati.
S tem, ko je sodišče druge stopnje ponovilo argumente sodišča prve stopnje, namesto da bi se - kot mu očita revizija - „argumentirano odzvalo na pritožbene navedbe“, ni zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Kadar sodišče druge stopnje zavrne pritožbo in pritrdi dejanskim in pravnim zaključkom izpodbijane sodbe, je standard obrazloženosti sodbe nižji kot pri sodbi sodišča prve stopnje, zato lahko le ponovi njene argumente ali se nanje sklicuje.
Sodišče prve stopnje nekaterih listinskih dokazov, ki jih je v postopku vpogledalo, ni dokazno ocenilo. To bi sicer lahko predstavljalo relativno bistveno kršitev, vendar le, če bi ta vplivala na zakonitost sodbe, torej če bi listinski dokazi, ki so bili izvedeni, pa ne ocenjeni, lahko pripeljali do drugačne odločitve. V tem primeru bi moral tožnik v reviziji izrecno navesti, katere so te listine in zakaj bi bila na njihovi podlagi odločitev drugačna.
Tožena stranka je zakonitost pisnega opozorila in odpovedi pogodbe o zaposlitvi dokazovala z zaslišanjem strank in prič. Iz njihovih skladnih izpovedi je sodišče naredilo dejanske zaključke, ki jih tožnik s svojimi dokazi (zaslišanje stranke) ni uspel izpodbiti.
Če bi sodišče tožnikovemu dokaznemu predlogu ugodilo in toženi stranki naložilo predložitev listin (prvi odstavek 227. člena ZPP), pa jih ta ne bi predložila, bi bilo eventualno mogoče to dejstvo šteti v njeno škodo. Ker pa dokaz z vpogledom v te listine sploh ni bil predlagan, je od sodišča nesmiselno zahtevati, da se do dejstva, da niso bile predložene, opredeli.
Nedoseganje pričakovanih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, je v zakonu opredeljeno kot razlog nesposobnosti, vendar pa to ne pomeni, da zaradi nepravočasnega, nestrokovnega in nekvalitetnega dela, to je dela, ki ni opravljeno v skladu s pričakovanji delodajalca, ni mogoče opredeliti kot kršenje pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Razlika je v tem, da pri razlogu nesposobnosti delavec pričakovanih rezultatov ne doseže, ker jih ni sposoben doseči, pri krivdnem razlogu pa jih ne doseže zaradi nezadostne skrbnosti.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 257, 257/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - hujša kršitev delovnih obveznosti
Sodišče druge stopnje je presodilo, da je bila pogodba o zaposlitvi tožniku odpovedana tudi iz razloga po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. To pomeni, da je, tudi če bi sodišče ugotovilo, da tožnikovo ravnanje nima znakov očitanega kaznivega dejanja, podan utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Iz celotne obrazložitve odpovedi in nato tudi iz izvedenih dokazov in dokazne ocene sodišča je povsem jasno, da je bil opredeljen in konkretiziran tudi naklep kot subjektivni znak očitanega kaznivega dejanja. S tem pa tudi krivdna oblika očitane kršitve iz 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR.
V postopku podaljšanja subsidiarne zaščite je po mnenju Vrhovnega sodišča zdravstvene razloge (ob upoštevanju načela nevračanja) treba presojati v okviru prosilčevih osebnih okoliščin, torej ne glede na to, ali so bili (zdravstveni razlogi) v prvotnem postopku podlaga za priznanje subsidiarne zaščite ali ne.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZPDZC člen 2, 2/1, 3, 3/1-1, 13, 13/1, 13/4. ZLD člen 6, 35. ZZDej člen 76.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - delo na črno - prepoved opravljanja lekarniške dejavnosti - ugotovitev ministrstva, pristojnega za zdravstvo, o izpolnjevanju kadrovskih pogojev in pogojev glede prostorov in opreme - pristojnost Tržnega inšpektorata - nadzorni organi, pristojni za ugotavljanje kršitev - jasna zakonska določba
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
V primeru, ko se opravlja delo na črno, je na podlagi jasnih določb ZPDZC, ki ne potrebujejo razlage, za ukrepanje pristojen Tržni inšpektorat, ki je ukrepal tudi v obravnavanem primeru. Ali je mogoče sankcije izreči (tudi) po ZLD ali ZZDej za ta primer ni relevantno.
Po presoji Vrhovnega sodišča revident ni obrazložil, še manj pa izkazal, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev – prepoved opravljanja lekarniške dejavnosti v eni izmed podružnic. Zelo hude posledice izpodbijane odločbe, ki naj bi se odražale na lokalnem prebivalstvu, torej v sferi drugih oseb (pri čemer revident niti ne zatrjuje, da bi bila tem osebam zaradi izpodbijane odločbe onemogočena preskrba z zdravili ali da bi bil dostop do dejavnosti lekarne povezan z nesorazmernimi stroški, izgubo časa ali podobno), pa za presojo dovoljenosti revizije v zadevi, kot je obravnavana, niso relevantne.
Zelo hude posledice morajo z izpodbijano odločbo nastati revidentu, ne pa drugim osebam.
dovoljenost revizije - zavrnjena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja - soglasje etažnih lastnikov ni izkazano - vrednostni kriterij ne pride v poštev - zelo hude posledice niso izkazane - neustrezni dokazi
V obravnavani zadevi gre za spor o gradbenem dovoljenju. V tem sporu pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Revident svojih navedb o nastanku zelo hudih posledic ni izkazal z ustreznimi dokazi. Zelo hude posledice, ki jih navaja, so zato ostale neizkazane. Posledično tudi ni izkazan uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije.
dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - zelo hude posledice niso izkazane - nekonkretizirana navedba - zavrženje revizije
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentki.
V obravnavani zadevi je predmet spora presoja zakonitosti odločbe o razlastitvi. V tej odločbi pa obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča revidentka z nekonkretiziranimi in neizkazanimi trditvami zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS- 1 ni izkazala.
ZUS-1 člen 2. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 103/1, 103/3, 103/4. ZZRZI člen 40, 40/6. Pravilnik o načinu dela Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi člen 5.
mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu- odločba komisije - jezikovna, sistemska in namenska razlaga - upravni akt - sodno varstvo - priznanje invalidnosti - odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi
Na podlagi četrtega odstavka 103. člena ZPIZ-1 Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi izda mnenje, zoper katero ni upravnega spora, in ne upravnega akta, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu na podlagi 2. člena ZUS-1.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1. ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 360.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - poneverba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - metodološki napotek - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - video nadzor
Kadar sodišče druge stopnje zavrne pritožbo in pritrdi dejanskim in pravnim zaključkom sodišča prve stopnje, je standard obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje nižji. V tem primeru sodišče druge stopnje ni dolžno na novo izdelovati dokazne ocene in ponavljati argumentov sodišča prve stopnje, ampak se nanje lahko le sklicuje.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo - pomembno pravno vprašanje - rekonstrukcija ali novogradnja - dela na obstoječem objektu - načelo zakonitosti - zelo hude posledice niso izkazane
Vprašanje rekonstrukcije ali novogradnje ni konkretizirano in temelji na očitno napačni predpostavki, da bosta obstoječa objekta v celoti odstranjena, zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje.
Vprašanje uporabe prostorskega akta, ki v času odločanja upravnega organa prve stopnje še ni veljal, je vprašanje na katerega je Vrhovno sodišče že odgovorilo v svojih odločbah (npr. odločbe X Ips 1642/2006, X Ips 224/2007, X Ips 496/2010 in druge). V odločbah I Up 1341/2003, X Ips 1484/2006, X Ips 224/2007, I Up 142/2011, X Ips 152/2011 in I Up 23/2013 pa je Vrhovno sodišče tudi že pojasnilo, da se v upravnem sporu presoje zakonitosti upravnega akta, zakonitost upravnega akta presoja po dejanskem in pravnem stanju v času njegove izdaje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – UPRAVNI SPOR - KMETIJSTVO
VS1014746
ZUS-1 člen 30, 32, 32/2.
odložitvena začasna odredba – vračilo sredstev po programu razvoja podeželja – težko popravljiva škoda - stečaj
Tožeča stranka s svojimi navedbami, da bo v primeru takojšnje izvršitve izpodbijane odločbe postala insolventna, saj ne razpolaga z likvidnostnimi sredstvi v zadostni višini niti teh sredstev ne bo mogla pridobiti dovolj hitro, bo prisiljena predlagati začetek stečajnega postopka in predloženo bilanco stanja za leto 2013, s katerimi utemeljuje nastanek težko popravljive škode, ni z dovolj veliko stopnjo verjetnosti izkazala niti da bo taka škoda dejansko nastala niti da jo je mogoče preprečiti le z izdajo zahtevane začasne odredbe.
Dolžnost stranke, ki zahteva izdajo začasne odredbe je, da sodišču, ki odloča o zahtevi, navede in predloži vse podatke in razloge, s katerimi utemeljuje svojo zahtevo, in jih utemelji z vsemi dejstvi, ki zajemajo vse relevantne podatke za odločanje.
V obravnavani zadevi je tehtanje javnega interesa opravil že zakonodajalec s tem, da je predpisal, da pritožba zoper odločbo iz naslova ukrepov kmetijske politike ne zadrži izvršitve.
ZDR člen 45, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 158, 160, 197. ZDR-1 člen 118. ZPP člen 213, 302, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-8, 339/2-15.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - kršitev z znaki kaznivega dejanja - sodna razveza - denarno povračilo namesto reintegracije - višina denarnega povračila
Pojem „hujša kršitev“ je pravni standard, zato je treba v vsakem konkretnem primeru presoditi okoliščine, v katerih je bila kršitev storjena. Sodišče je tisto, ki v sodnem postopku presoja utemeljenost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pri tem pa tudi težo konkretnih kršitev, zaradi katere je podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Stališče tožene stranke, da gre pri presoji teže kršitve za avtonomijo tožene stranke, v katero sodišče ne sme posegati, ne zdrži.
Sodišče druge stopnje bi moralo vse honorarje, ki jih je tožnica prejela iz naslova pogodb civilnega prava, upoštevati pri ugotavljanju višine reparacije. Te prejemke je napačno upoštevalo pri odmeri višine denarne odškodnine (nadomestila) namesto reintegracije. Pravice na podlagi delovnega razmerja, vključno s plačo oziroma razliko v plači, lahko sodišče v primeru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi prizna do datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi oziroma datuma, do katerega delavcu prizna delovno razmerje. Predmet nadomestila iz prvega odstavka 118. člena ZDR-1 pa so morebitna prikrajšanja po tem datumu.
ZUS-1 člen 83, 83/1-2, 83/1-3. ZUP člen 129, 129/1-4.
dovoljenost revizije - verifikacija lekarne - pomembno pravno vprašanje - o isti zadevi že vodi sodni postopek - ne bis in idem - isto dejansko stanje - ista pravna podlaga - splošno vprašanje - vprašanje, ki ne sproža dilem- že rešeno vprašanje - vprašanje temelji na neizkazani predpostavki - zelo hude posledice - negotovo dejstvo - pričakovanje - zatrjevane zelo hude posledice niso neposredne posledice izpodbijanega akta
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Splošno vprašanje v zvezi z uporabo 4. točke 129. člena ZUP v teoriji in praksi ne sproža posebnih dilem in gre v sodni praksi za že rešeno vprašanje.
Predpostavka, na kateri revidentka gradi svoje vprašanje, in sicer da ne tožena stranka ne sodišče prve stopnje nista opravila presoje, ali gre v novi vlogi v primerjavi s „prvo“ vlogo za isto dejansko stanje, ni izkazana niti s stopnjo verjetnosti.
Zelo hude posledice izpodbijane odločitve kot razlog za dovoljenost revizije morajo biti posledice akta, ki je predmet upravnega spora.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - uporaba video posnetkov v dokazne namene - video nadzor - utemeljen razlog
Ker video nadzor ni bil uveden nezakonito, tudi uporaba posnetkov v dokazne namene ni bila nezakonita. Tožena stranka je na podlagi pregleda usklajenih video posnetkov in računalniške evidence ugotovila, da je tožnik, in ne kdo drug, storil očitane kršitve. To pomeni, da je dokazala utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kot ga je navedla v pisni odpovedi.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. ZDR člen 52, 52/1, 52/1-2.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - soglasje volj - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za presojo, ali sta stranki veljavno sklenili pogodbo je odločilno, ali sta obe stranki s sklenitvijo te pogodbe soglašali. Sodišče je ugotovilo, da je tožnica pogodbo o zaposlitvi podpisala brez pripomb in jih na to pogodbo ni podala vse do prenehanja delovnega razmerja.
ZRS člen 6, 8, 9, 10. ZDSS-1 člen 6, 50. URS člen 23, 76. ZKolP člen 11.
kolektivni delovni spor - reprezentativnost sindikata - izpodbijanje reprezentativnosti - aktivna legitimacija - pravica do delovanja sindikata - pravica do kolektivnega dogovarjanja
Sodno varstvo zoper odločbe o reprezentativnosti sindikata, ki jih izda minister je varstvo pred delovnimi sodišči v kolektivnem delovnem sporu, to varstvo pa je predvideno le v primeru zavrnilne odločbe pristojnega ministra, s katero je ugotovljeno, da sindikat ne izpolnjuje pogojev za določitev o reprezentativnosti, in sicer le s strani sindikata, na katerega se nanaša zavrnilna odločba. Le temu je priznana aktivna legitimacija.
Če več reprezentativnih sindikatov sodeluje pri pogajanjih za sklenitev kolektivne pogodbe in so njihova stališča različna, v posledici tega pa en sindikat soglaša s sklenitvijo, drug pa ne soglaša s sklenitvijo (in ne podpiše) kolektivne pogodbe, to ne predstavlja kršitve pravice do delovanja enega od teh sindikatov, kršitve njegove reprezentativnosti ali pravice do kolektivnega dogovarjanja.
Na podlagi 383. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) veljajo v postopku z revizijo smiselno določbe drugega in tretjega odstavka 334. člena ZPP o umiku pritožbe. V smislu teh določb lahko stranka umakne že vloženo revizijo, dokler sodišče o njej ne odloči. Tak umik revizije se ne more preklicati. Zato je sodišče s tem sklepom ugotovilo, da je tožena stranka vloženo revizijo umaknila in o njej sodišče ne bo odločalo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obnova postopka - ponarejena listina - naknadna odobritev podpisa
Ob naknadnem soglasju tožene stranke k sporni odpovedi ugotovitev, da ob podpisu odpovedi A. A. v formalnem smislu še ni bil član uprave in da je bila v tem smislu na dan podpisa odpoved ponarejena, na njeno siceršnjo veljavnost ne vpliva, ker jo je tožena stranka z imenovanjem navedenega in vpisom njegovih pooblastil v sodnem registru za nazaj potrdila.
ZArbit člen 42, 42/2. Konvencija o priznanju in izvršitvi tujih arbitražnih odločb. Evropska konvencija o mednarodni trgovinski arbitraži.
priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - razveljavitev arbitražne odločbe - zavrnitev predloga za priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe
Priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe se zavrne na zahtevo stranke, zoper katero je bila izdana odločba, če ta predloži dokaz, da arbitražna odločba še ni postala obvezna za stranke ali da jo je pristojna oblast v državi, v kateri je bila izdana ali na podlagi zakona katere je bila izdana, odpravila ali zadržala njeno izvršitev.
V postopku je (glede na naravo odločbe) lahko pravnorelevantno le dejstvo, ali je bilo ustrezno dokazilo pravočasno predloženo. Zaključki Upravnega sodišča v obravnavani zadevi temeljijo na isti dejanski podlagi, kot je bila že ugotovljena v predhodnih povezanih zadevah. Izdaja ugotovitvene odločbe o prenehanju veljave patenta torej ni terjala posebnega ugotovitvenega postopka, temveč je bila zgolj logična posledica predhodnega zavrženja vloge tožnice za izdajo odločbe po 93. členu ZIL-1 in zavrnitve njenega predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Revizijsko sodišče poudarja, da je do prenehanja patenta v skladu s tretjim odstavkom 91. člena ZIL-1 prišlo že po samem zakonu.
Patent je pravica civilnega prava, katere vzdrževanje je v izključnem interesu nosilca pravice. V obravnavanem primeru torej ne gre za to, da bi uradna oseba v dokaznem postopku zanemarila resnično stanje stvari (in upoštevala »formalno resnico«), temveč za to, da revidentka svoje pravice ni pravočasno in pravilno uveljavljala (kar je bilo ugotovljeno že v predhodnem postopku z izdajo dopolnilne ugotovitvene odločbe).