CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS4003003
OZ člen 832, 832/1, 834, 834-2.
dopuščena revizija - pogodba o trgovskem zastopanju - odstop od pogodbe brez odpovednega roka - odpravnina - razlogi, ki izključujejo odpravnino
V obravnavanem primeru ugotovljena naklepna kršitev Pogodbe predstavlja tako resen vzrok, na podlagi katerega je bila tožena stranka upravičena odstopiti od pogodbe brez odpovednega roka (832. člen OZ v zvezi z 8. členom Pogodbe), kot tudi krivdni razlog, ki izključuje odpravnino po 2. točki 834. člena OZ.
Zavrnitev dokaznega predloga sama po sebi ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Lahko gre za kršitev načela kontradiktornosti in s tem absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (kot navaja revident), kadar razlogi za zavrnitev dokaza niso sprejemljivi. Sodišče prve stopnje je vsebinsko obrazložilo zavrnitev dokaza z izvedencem ekonomske stroke s tem, ko je navedlo, da za obravnavani primer ni bistveno ugotavljati smotrnosti in ekonomičnosti posameznega investicijskega načrta, ki je bil podlaga za poroštveno pogodbo. Absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka tako ni zagrešilo, saj je razumno pojasnilo, zakaj izvedba dokaza ni bila potrebna.
ZIL-1 člen 106, 107, 108. Pravilnik o registrih prijav in pravic industrijske lastnine ter potrdilu o prednostni pravici člen 8, 8-y, 11, 11-e, 12, 12/1-e.
znamka - zastavna pravica na znamki – dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje - vpis spremembe v register znamk - vpis roka vračila kredita
Vpis podatkov o roku vračila kredita, na katerega je vezana zastavna pravica na znamki, v register znamk ni obvezen.
Iz ugotovljenega dejanskega stanja pa izhaja, da bi revidentka mogla in morala vedeti, da v okoliščinah konkretnega primera morebitnih (neformalnih) ustnih izjav predstavnikov toženke (mimo kreditnega odbora) ni mogoče šteti za izjavo volje toženke za sklenitev pogodbe o dolgoročnem kreditu.
Res je pisnost kreditne pogodbe predpisana predvsem v interesu kreditojemalca kot (načeloma) šibkejše stranke, vendar neupoštevanje obličnosti kreditojemalcu ne more biti v škodo, kadar se sam zavzema za veljavnost ustno sklenjene pogodbe; nosi pa seveda dokazno breme glede njenega obstoja in vsebine.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - gospodarsko interesno združenje (GIZ)
V obravnavni zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot gospodarsko interesno združenje ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost) ni gospodarskega interesnega združenja. Prav tako ne gre za gospodarski spor na podlagi 482., 483. ali 484. člena ZPP.
izvršba na podlagi menice - bianco menica - neupravičena pridobitev - poplačilo pred pravnomočnostjo kasneje razveljavljenega sklepa o izvršbi na podlagi menice - dopuščena revizija
Menica, ki jo je tožena stranka priložila predlogu za izvršbo, ni bila edina pravna podlaga za plačilo denarnega zneska, katerega vrnitev zahteva nazaj tožeča stranka v tem gospodarskem sporu. Tožena stranka je svojo terjatev do tožeče stranke utemeljevala tudi s pravnoposlovnim razmerjem med strankama. Menica je služila le za zavarovanje izpolnitve denarne obveznosti tožeče stranke, nastale na pogodbeni podlagi. Sodišče druge stopnje bi zato moralo bogatitveni zahtevek tožeče stranke presojati v luči njenih pogodbenih obveznosti plačati toženi stranki izvedena dela.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002714
ZPP člen 284, 284/1, 286, 339, 339/1, 339/2-8. ZM člen 11, 11/3, 16, 16/1, 78.
menica - lastna menica - prenos menice - indosament - pooblastilo za izpolnitev menice - prekoračitev pooblastila - izročitev menice v hrambo - zastaranje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - prekluzija - res iudicata
Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje (poleg ugovora v izvršilnem postopku) vložila tri pripravljalne vloge, pri čemer sodišče prve stopnje ni upoštevalo zadnje, četrte pripravljalne vloge. Med tretjo in zadnjo pripravljalno vlogo tožeča stranka ni vložila nobene pripravljalne vloge, zato zadnja vloga tožene stranke, ki je sodišče prve stopnje ni upoštevalo, tudi ni bila nujno potrebna za odgovor na navedbe tožeče stranke.
Pravilno je stališče pritožbenega sodišča, da izročitev menice v hrambo ne izkazuje nepravilnega prenosa menice, saj se indosament glasi na prinosnika (bianco indosament, tretji odstavek 11. člena ZM).
Domneva le olajšuje dokazovanje (zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika oziroma pridobitve ugodnejših pogojev za plačilo terjatve do stečajnega dolžnika). Takšna (dejanska) domneva se (ko so dokazane predpostavke domneve, tako imenovana domnevna baza) vzame za podlago sodne odločbe brez dokaza, ne pa kot dokazana. Domneva je namreč izpodbojna. Zato je mogoče izpodbijati dejansko stanje, ki ga ustvarja domneva, in dokazovati stanje, ki ustreza objektivno drugačnemu dejanskemu stanju.
Navedeno velja na načelni ravni, ne pa tudi v primeru, ko se tožnik, ki uveljavlja izpodbojni zahtevek, opre na domnevo (o obstoju pogoja za izpodbijanje) iz 1. točke prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP. Če namreč upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno, (tako kot v konkretnem primeru) „dokaže drugače“, to je dokazano izpodbije domnevo iz 1. točke prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP, velja, da je šlo za tako imenovano „sočasno izpolnitev“ (drugi odstavek 272. člena ZFPPIPP), zaradi česar se za podlago sodne odločbe vzame kot dokazano, da izpodbijana pravna dejanja (zapiranje obveznosti z odstopljeno terjatvijo in asignacijama) niso povzročila zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajne dolžnice (zaradi katerega bi drugi upniki prejeli plačila svojih terjatev v manjšem deležu, kot če izpodbijana dejanja ne bi bila opravljena). Ker se to vzame za podlago sodne odločbe kot dokazano, pa po naravi zadeve (glede na zakonsko ubeseditev objektivnih pogojev izpodbijanja) ni možno dokazovanje objektivno drugačnega dejanskega stanja.
Za odnos med novim upnikom (prevzemnikom, cesionarjem) in dolžnikom je bistveno načelno izhodišče nevtralnost dolžnikovega pravnega položaja. Ker dolžnik pri cesiji ne sodeluje, se namreč njegov pravni položaj ne sme poslabšati. Nevtralnost dolžnikovega pravnega položaja se zagotavlja tako, da terjatev preide s cedenta na cesionarja skupaj z vsemi prednostmi in slabostmi.
Smisel zaščite pravnega položaja dolžnika je v tem, da cesija ne sme spremeniti njegovih pravic in obveznosti brez njegovega soglasja (na slabše). Zato na načelni ravni drži trditev respondentke, da sta pogodbeni stranki po prenosu terjatve lahko „z dogovorom ustrezno spremenili rok plačila in druge pogoje plačila, če jima je to tako ustrezalo“. To bi lahko držalo tudi v obravnavanem primeru, čeprav je treba upoštevati, da gre za situacijo stečaja. Vendar pa podaljšanje roka izpolnitve obveznosti (zaradi podaljšanja roka) praviloma pomeni ugodnost za dolžnika, ne pa oškodovanja stečajne mase (po prvi alineji 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP). Zatrjevano oškodovanje bi zato morala pojasniti in dokazati oseba, ki izpodbija pravna dejanja stečajnega dolžnika.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča
Tožničin odpor do vseh procesnih subjektov v postopku je odraz njenega subjektivnega strahu pred pristranskostjo stvarno in krajevno pristojnega sodišča in nima realne podlage, zato je bilo treba predlog zavrniti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča
Delegacija pristojnosti je izjemen ukrep in je zato razloge zanjo treba razlagati restriktivno. Dopustiti jo je načeloma mogoče le takrat, kadar bi bila določitev drugega pristojnega sodišča smotrna zaradi razlogov ekonomičnosti ter v tistih primerih, ko je objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. Dolžničin predlog takih razlogov ne vsebuje in ga je zato Vrhovno sodišče zavrnilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - hči stranke v postopku kot uslužbenka pristojnega sodišča - vpisničarka - storilka kaznivega dejanja zoper sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku - manjše sodišče - objektivna nepristranskost - dvom v nepristranskost sojenja
Okoliščina, da je hči stranke postopka zaposlena na sicer za odločanje stvarno in krajevno pristojnem sodišču - in to kot vodja vpisnika na oddelku s področja, na katero sodi spričo narave spora tudi obravnavana zadeva - je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v pomenu 67. člena ZPP.
pripor - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora - odločanje sodišča druge stopnje o priporu - - predčasni nastop kazni
Ob obtoženčevi zahtevi za oddajo v zavod za prestajanje kazni zapora morata biti izpolnjena še dva pogoja, in sicer da je izrečena še ne pravnomočna sodba ter da je zoper obtoženca odrejen (oziroma podaljšan) pripor. Zaradi navedenih razlogov dejstvo, da se obtoženec že nahajanja v zaporu, v ničemer ne vpliva na presojo obstoja pripornih razlogov, niti njihova ugotovitev ob podaljšanju pripora ne more vplivati na obtoženčevo premestitev iz predčasnega prestajanja kazni v pripor.
V procesnem položaju, ko si nasproti stojijo zgolj nasprotujoče si izjave prič, ki so razdeljene na dva tabora, je bil dokazni predlog obsojenca, naj sodišče izvede ogled kraja dogodka, povsem relevanten in jasen, saj bi takšen neposreden dokaz lahko služil za potrditev njegovega zagovora, kolikor bi se izkazalo, da priče „na strani oškodovanke“ dejanja samega niso mogle videti ali pa bi služil v podkrepitev dokazne ocene sodišča o tem, katerim izmed prič pokloniti vero.
lastninjenje - športni objekt občinskega pomena - pridobitev lastninske pravice - javni interes
Ob upoštevanju, da je Mestna občina Ljubljana postala lastnica spornih nepremičnin na podlagi določbe 64. člena ZSpo, ker naj bi šlo za športne objekte občinskega pomena, je treba poudariti, da je edini namen takšnega lastninjenja v racionalni rabi športnih objektov v javnem interesu. Javni interes v športu je glavni razlog, zaradi katerega je bil poseben Zakon o športu sploh sprejet. Zaradi tega je seveda nujno, da so tudi lastninska razpolaganja lastnika športnih objektov skladna z načelom javnega interesa v športu.
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ni dovoljena revizija glede vprašanja, ki ni bilo predmet tožbe in posledično predmet obravnavanja v postopku pred sodiščem prve stopnje.
Pomembno pravno vprašanje se ne more nanašati na pravilnost uporabe določb ZDavP-2 do izdaje upravnega akta, saj kot revizijski razlog ni dopustno uveljavljati presoje pravilnosti postopka izdaje upravnega akta.
Ne gre za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če gre za splošno znane pravne institute oziroma pojme, ki v teoriji in praksi ne sprožajo dilem, to pa je tudi 52. člen ZUS-1, ki je jasen; oziroma, če se poskuša kot pravno vprašanje prikazati vprašanje pravilne ugotovitve dejanskega stanja.
Ni pomembno pravno vprašanje in tudi ne kršitev pravil postopka v upravnem sporu, da sodišče tožeči stranki ne vroči odgovora tožene stranke na tožbo, ki ni obrazložen in se v njem tožena stranka sklicuje le na razloge iz upravnih odločb.
Odgovor na vprašanje glede možnosti stranke do vpogleda v upravne spise med upravnim sporom je možen le na načelni ravni in jasno izhaja iz 150. člena ZPP in ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča. Zato tudi to vprašanje ni pomembno v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - uradna oseba – uradno dejanje
Ker se izvrševanje prenesenih javnih pooblastil določneje ureja v temeljnem aktu ŠOS (Študentska ustava, Ur. list RS št. 105/2002), je sprejem tega akta treba šteti za uradno dejanje v smislu 4. točke prvega odstavka 99. člena KZ-1. Tako je treba tudi vsako nadaljnje spreminjanje tega akta šteti kot uradno dejanje članov študentskega predstavniškega telesa, ki so zato imeli status uradnih oseb, saj uradno dejanje lahko stori le uradna oseba.
Sodišče je s pomočjo policije opravljalo poizvedbe o obdolženčevem prebivališču, za poizvedbo o naslovu prebivališča pa je bil zaprošen tudi Interpol, vendar
obdolženec
ni bil izsleden. Glede na to, da tudi sorodniki niso vedeli povedati, kje se nahaja, je sodišče utemeljeno sklepalo, da se je s potovanjem v tujino skušal izogniti morebitnemu kazenskemu postopku.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi
Tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti so okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja. Obdolženčeve navedbe pa predstavljajo neargumentiran subjektiven dvom obdolženca v nepristranskost sojenja pred Okrožnim sodiščem v Celju, ki na prenos krajevne pristojnosti nima vpliva.
OZ člen 190, 365. ZPSPP. ZDen člen 24, 88. SZ-1 člen 98. ZPP člen 245, 377, 384, 384/2.
neupravičena pridobitev - poslovodstvo brez naročila - najemna pogodba - vlaganja v nepremičnino - vlaganja najemnika - povečanje vrednosti nepremičnine - prehod koristi - amortizacija - neupravičena uporaba nepremičnine - uporabnina - zastaranje - pobotni ugovor - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Če se najemnik in najemodajalec o povračilu vlaganj v nepremičnino nista dogovorila s pogodbo, pridejo v poštev pravna pravila o neupravičeni obogatitvi oziroma poslovodstvu brez naročila. Premoženjskopravni interes vlagatelja, ki je z vlaganjem svojih sredstev povečal vrednost nepremičnine, je torej zavarovan na obligacijskopravnem področju, ki ga ureja OZ v 190. členu. Že iz zakonske dikcije izhaja obogatitveni pristop, pri katerem ni bistveno, koliko je prikrajšanec vložil, ampak za koliko je okoriščenec z vlaganjem okoriščen. Pravilno je zato stališče nižjih sodišč, da sta od vloženega odšteli strošek amortizacije, ki predstavlja vrednostno izrabo vloženih sredstev v obdobju od njihove vložitve do njene vrnitve, saj je relevantna vrednost nepremičnine ob vrnitvi toženki in ne vrednost samih vlaganj v času, ko so bila ta izvedena.
Določilo 88. člena ZDen prepoveduje razpolaganje z nepremičnino, glede katere obstaja možnost vrnitve nacionaliziranega premoženja. Namen navedenega določila je v tem, da bi se denacionalizacijskemu zavezancu preprečila razpolaganja, ki bi lahko vplivala na vrnitev ali obliko vrnitve podržavljenega premoženja. Razpolaganja v tem smislu se nanašajo na pravni promet s takšnim premoženjem kot tudi na njegovo obremenjevanje s stvarnimi pravicami. Najem kot pravica obligacijskega prava pa ni takšne narave, ki bi vplivala na vrnitev ali obliko vrnitve podržavljenega premoženja, na kar kaže tudi 24. člen ZDen, ki ureja pravni položaj obstoječih najemnikov v odnosu do novega lastnika.