Praviloma sodišče dokaznega predloga ne sme zavrniti z utemeljitvijo, da se je že samo prepričalo o obstoju oziroma neobstoju nekega dejstva oziroma, da dokaza ni smiselno izvesti, ker ne bo uspel. Vendar pa v nekaterih primerih, ko sodišče razumno oceni, da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati, temveč zadošča da izčrpno in prepričljivo obrazloži, da je bilo že iz izvedenih dokazov mogoče zanesljivo sklepati o obstoju odločilnih dejstev.
Upoštevajoč odločilno dejansko ugotovitev, da je prva tožnica (že) kupila plinsko jeklenko zavarovanca toženke z odprtim varnostnim ventilom, je nedopustno ravnanje oziroma opustitev dolžnega ravnanja (ki je povzročilo nastanek škodnega dogodka) na strani delavcev zavarovanca toženke izkazano. Nedopustno je namreč, da je plinska jeklenka polnilnico zapustila z odprtim varnostnim ventilom. Zato je zavarovanec toženke tožeči stranki za nastalo škodo krivdno odgovoren.
ZDLov-1 člen 54. OZ člen 153, 153/2, 153/3. ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odgovornost države - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - odgovornost za škodo od divjadi in zavarovanih vrst prostoživečih sesalcev in ptic - rjavi medved - ravnanje oškodovanca - lovec - deljena odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - višina odškodnine - tetraplegija - renta - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ravnanje prvega tožnika je bilo nespametno in samoogrožujoče, saj se je kot lovec, zavedajoč se srečanja z rjavim medvedom, in to v času, ko le-ti kotijo mladiče, zavestno izpostavil večji nevarnosti in to nevarnost še stopnjeval z odločitvijo, da iz gole radovednosti zapusti glavno pot in pogleda, zakaj je na polici nižje razgreben pesek.
žalitev sodišča v vlogi - denarna kazen - pravica do izjave v postopku - pooblaščenec -
Tožnikova odvetnica s spornimi pritožbenimi navedbami ni prestopila meje dopustnega izvrševanja pravice do izjavljanja v postopku.
Ob upoštevanju konkretnega konteksta zadeve se izkaže, da so bile besede tožnikove odvetnice „o nemoralnem in nepoštenem ravnanju toženca, ki mu je kljub pomanjkanju ustrezne trditvene podlage pomagalo višje sodišče“, ki so sicer ostre, v pritožbi zapisane v povezavi z obrambo pravic pred sodiščem in v funkciji te obrambe, kar govori v prid večje tolerance.
povrnitev nepremoženjske škode - škode - odgovornost države - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - pravica do družinskega življenja - posredni oškodovanci - neupravičen pripor staršev - pravno priznana škoda - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi duševnih bolečin, ki naj bi jih tožnik trpel zaradi razžalitve časti in dobrega imena kot posledice nedopustnega odvzema svobode njegovima staršema, ni utemeljen že zato, ker je tožnik glede te nepremoženjske škode t.i. posredni oškodovanec.
Tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine zaradi duševnih bolečin zaradi posega v njegovo pravico do spoštovanja družinskega življenja ni utemeljen zato, ker ravnanje sodišč v kazenskem postopku proti tožnikovima staršema ni bilo protipravno. Revident nepravilno enači protipravnost ravnanja sodnika z napačno sodno odločbo (zaradi kršitev materialnih predpisov ali procesnih kršitev).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007428
ZKP člen 371, 371/2, 450č. KZ-1 86, 86/7.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – sporazum o priznanju krivde - način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist
Sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 450.č člena ZKP sporazum o priznanju krivde sprejme kot celoto, z vsemi njegovimi sestavinami, vključno s sankcijo, ki je v njem dogovorjena, in njegovih sestavin ne spreminja. Preden sodišče sporazum sprejme, presodi le zakonitost kazenske sankcije, torej če je sankcija dogovorjena v mejah z zakonom predpisane kazni, nima pa pooblastila za presojo njene primernosti, saj je bila dogovorjena v skladu s svobodno voljo obeh strank sporazuma.
V izreku sodbe, v katerem je odločeno, da se bo zaporna kazen izvršila z delom v splošno korist, mora sodišče – zato, da je izrek sodbe izvršljiv – navesti, koliko ur dela v splošno korist mora opraviti obsojenec. Sodišče prve stopnje je, upoštevaje kazen, ki jo je izreklo obsojencu, navedlo, koliko ur dela v splošno korist mora obsojenec opraviti, pritožbeno sodišče, ki je obsojencu po pritožbi višje državne tožilke izrečeno kazen zvišalo, pa o tem v izreku sodbe ni odločilo, temveč je v obrazložitvi navedlo le, da v preostalem v izrek izpodbijane sodbe ni posegalo. Pritožbeno sodišče bi moralo glede na zvišanje zaporne kazni v izreku sodbe določiti tudi število ur dela v splošno korist, ki jih bo moral obsojenec opraviti.
razrešitev direktorice doma upokojencev - ureditvena začasna odredba - pravno varovano upravičenje - objava javnega razpisa - težko popravljiva škoda - zadržanje izbire in imenovanja kandidatov
Z izpodbijanim aktom o razrešitvi direktorice je bilo poseženo v obstoječe pravno razmerje in ker je bil že objavljen javni razpis za imenovanje novega direktorja (direktorice), vzpostavitev pravnega razmerja, v katerega je bilo poseženo, ne bo več mogoča, če bo tožnica s tožbo uspela. Že to pa lahko pomeni za tožnika težko popravljivo škodo, ki jo je mogoče preprečiti z ureditveno začasno odredbo.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 94, 94/1. ZGO-1 člen 2, 2/1, 3a, 6, 8, 66. Pravilnik o geodetskem načrtu člen 4, 8.
dovoljena revizija - gradbeno dovoljenje v obnovljenem postopku - ugoditev reviziji - zmotna uporaba materialnega prava - neuporaba Pravilnika o geodetskem načrtu - izvedba dostopne poti in priključka na občinsko cesto
Odgovor na vprašanje, ali je izvedba dostopa do javne ceste (kar je eden od pogojev komunalne opremljenosti zemljišča in s tem pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja po 66. členu ZGO-1) oziroma izvedba priključka na občinsko cesto gradnja objekta, za katero veljajo določbe prostorskega akta o minimalnem odmiku od posestnih mej, ali pa gre le za vzdrževalna dela, je odvisen od obsega del in od tega, ali bodo dela izvedena na obstoječem dostopu oziroma priključku. Pri tem je treba dostop do javne ceste, kot pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja po 66. členu ZGO-1, razlagati tako, da dostop omogoča neovirano gradnjo in rabo objekta. Pri gradnji stanovanjskih objektov, kot dostop v širini, ki omogoča neovirano vožnjo motornih vozil.
Upravna organa in sodišče prve stopnje pri razlagi vsebine geodetskega načrta niso uporabili določb Pravilnika o geodetskem načrtu in Topografski ključ za izdelavo in prikaz vsebine geodetskih načrtov, zato je bilo v postopku materialno pravo napačno uporabljeno. V posledici tega je ostalo nepopolno oziroma zmotno ugotovljeno tudi dejansko stanje. Sodišče prve stopnje in oba upravna organa se zato niso opredelili do revidentkinih navedb, da bo z gradnjo nove dostopne poti in priključka na občinsko cesto ob meji z njenim zemljiščem, ki zahteva gradnjo novega opornega zidu, poseženo v njene pravice.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja gibanja na prostore centra za tujce - ugoditev tožbi - omejitev gibanja na prostore azilnega doma - način izvajanja ukrepa - poseg v pravico do osebne svobode
Zaradi navedenih dejanskih okoliščin izvajanja izrečenega ukrepa, ki ga tožena stranka v postopku ne prereka, je sodišče prve stopnje tudi po presoji Vrhovnega sodišča pravilno štelo, da gre v tožnikovem primeru za poseg v pravico do osebne svobode (kot eno najbolj temeljnih pravic posameznika).