lastninjenje - športni objekt občinskega pomena - pridobitev lastninske pravice - javni interes
Ob upoštevanju, da je Mestna občina Ljubljana postala lastnica spornih nepremičnin na podlagi določbe 64. člena ZSpo, ker naj bi šlo za športne objekte občinskega pomena, je treba poudariti, da je edini namen takšnega lastninjenja v racionalni rabi športnih objektov v javnem interesu. Javni interes v športu je glavni razlog, zaradi katerega je bil poseben Zakon o športu sploh sprejet. Zaradi tega je seveda nujno, da so tudi lastninska razpolaganja lastnika športnih objektov skladna z načelom javnega interesa v športu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča
Tožničin odpor do vseh procesnih subjektov v postopku je odraz njenega subjektivnega strahu pred pristranskostjo stvarno in krajevno pristojnega sodišča in nima realne podlage, zato je bilo treba predlog zavrniti.
pripor - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora - odločanje sodišča druge stopnje o priporu - - predčasni nastop kazni
Ob obtoženčevi zahtevi za oddajo v zavod za prestajanje kazni zapora morata biti izpolnjena še dva pogoja, in sicer da je izrečena še ne pravnomočna sodba ter da je zoper obtoženca odrejen (oziroma podaljšan) pripor. Zaradi navedenih razlogov dejstvo, da se obtoženec že nahajanja v zaporu, v ničemer ne vpliva na presojo obstoja pripornih razlogov, niti njihova ugotovitev ob podaljšanju pripora ne more vplivati na obtoženčevo premestitev iz predčasnega prestajanja kazni v pripor.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - hči stranke v postopku kot uslužbenka pristojnega sodišča - vpisničarka - storilka kaznivega dejanja zoper sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku - manjše sodišče - objektivna nepristranskost - dvom v nepristranskost sojenja
Okoliščina, da je hči stranke postopka zaposlena na sicer za odločanje stvarno in krajevno pristojnem sodišču - in to kot vodja vpisnika na oddelku s področja, na katero sodi spričo narave spora tudi obravnavana zadeva - je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v pomenu 67. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča
Delegacija pristojnosti je izjemen ukrep in je zato razloge zanjo treba razlagati restriktivno. Dopustiti jo je načeloma mogoče le takrat, kadar bi bila določitev drugega pristojnega sodišča smotrna zaradi razlogov ekonomičnosti ter v tistih primerih, ko je objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. Dolžničin predlog takih razlogov ne vsebuje in ga je zato Vrhovno sodišče zavrnilo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007428
ZKP člen 371, 371/2, 450č. KZ-1 86, 86/7.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – sporazum o priznanju krivde - način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist
Sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 450.č člena ZKP sporazum o priznanju krivde sprejme kot celoto, z vsemi njegovimi sestavinami, vključno s sankcijo, ki je v njem dogovorjena, in njegovih sestavin ne spreminja. Preden sodišče sporazum sprejme, presodi le zakonitost kazenske sankcije, torej če je sankcija dogovorjena v mejah z zakonom predpisane kazni, nima pa pooblastila za presojo njene primernosti, saj je bila dogovorjena v skladu s svobodno voljo obeh strank sporazuma.
V izreku sodbe, v katerem je odločeno, da se bo zaporna kazen izvršila z delom v splošno korist, mora sodišče – zato, da je izrek sodbe izvršljiv – navesti, koliko ur dela v splošno korist mora opraviti obsojenec. Sodišče prve stopnje je, upoštevaje kazen, ki jo je izreklo obsojencu, navedlo, koliko ur dela v splošno korist mora obsojenec opraviti, pritožbeno sodišče, ki je obsojencu po pritožbi višje državne tožilke izrečeno kazen zvišalo, pa o tem v izreku sodbe ni odločilo, temveč je v obrazložitvi navedlo le, da v preostalem v izrek izpodbijane sodbe ni posegalo. Pritožbeno sodišče bi moralo glede na zvišanje zaporne kazni v izreku sodbe določiti tudi število ur dela v splošno korist, ki jih bo moral obsojenec opraviti.
razrešitev direktorice doma upokojencev - ureditvena začasna odredba - pravno varovano upravičenje - objava javnega razpisa - težko popravljiva škoda - zadržanje izbire in imenovanja kandidatov
Z izpodbijanim aktom o razrešitvi direktorice je bilo poseženo v obstoječe pravno razmerje in ker je bil že objavljen javni razpis za imenovanje novega direktorja (direktorice), vzpostavitev pravnega razmerja, v katerega je bilo poseženo, ne bo več mogoča, če bo tožnica s tožbo uspela. Že to pa lahko pomeni za tožnika težko popravljivo škodo, ki jo je mogoče preprečiti z ureditveno začasno odredbo.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja gibanja na prostore centra za tujce - ugoditev tožbi - omejitev gibanja na prostore azilnega doma - način izvajanja ukrepa - poseg v pravico do osebne svobode
Zaradi navedenih dejanskih okoliščin izvajanja izrečenega ukrepa, ki ga tožena stranka v postopku ne prereka, je sodišče prve stopnje tudi po presoji Vrhovnega sodišča pravilno štelo, da gre v tožnikovem primeru za poseg v pravico do osebne svobode (kot eno najbolj temeljnih pravic posameznika).
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 94, 94/1. ZGO-1 člen 2, 2/1, 3a, 6, 8, 66. Pravilnik o geodetskem načrtu člen 4, 8.
dovoljena revizija - gradbeno dovoljenje v obnovljenem postopku - ugoditev reviziji - zmotna uporaba materialnega prava - neuporaba Pravilnika o geodetskem načrtu - izvedba dostopne poti in priključka na občinsko cesto
Odgovor na vprašanje, ali je izvedba dostopa do javne ceste (kar je eden od pogojev komunalne opremljenosti zemljišča in s tem pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja po 66. členu ZGO-1) oziroma izvedba priključka na občinsko cesto gradnja objekta, za katero veljajo določbe prostorskega akta o minimalnem odmiku od posestnih mej, ali pa gre le za vzdrževalna dela, je odvisen od obsega del in od tega, ali bodo dela izvedena na obstoječem dostopu oziroma priključku. Pri tem je treba dostop do javne ceste, kot pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja po 66. členu ZGO-1, razlagati tako, da dostop omogoča neovirano gradnjo in rabo objekta. Pri gradnji stanovanjskih objektov, kot dostop v širini, ki omogoča neovirano vožnjo motornih vozil.
Upravna organa in sodišče prve stopnje pri razlagi vsebine geodetskega načrta niso uporabili določb Pravilnika o geodetskem načrtu in Topografski ključ za izdelavo in prikaz vsebine geodetskih načrtov, zato je bilo v postopku materialno pravo napačno uporabljeno. V posledici tega je ostalo nepopolno oziroma zmotno ugotovljeno tudi dejansko stanje. Sodišče prve stopnje in oba upravna organa se zato niso opredelili do revidentkinih navedb, da bo z gradnjo nove dostopne poti in priključka na občinsko cesto ob meji z njenim zemljiščem, ki zahteva gradnjo novega opornega zidu, poseženo v njene pravice.