Res je, da izpodbijana sodba sodišča prve stopnje z dne nima pravnega pouka, s čemer je kršena procesna določba prvega odstavka 140. člena v zvezi z prvim odstavkom 65. člena in drugim odstavkom 66. člena ZP-1, vendar pa navedena kršitev ni vplivala na siceršnjo zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe, prav tako pa obdolženki zaradi tega ni bila kratena njena pravica do vložitve pritožbe in do presoje pritožbenega drugostopnega sodišča v obravnavani zadevi, kar je storjeno s to sodbo. Z odločbo o prekršku prekrškovnega organa je bila obdolženki kot stranska sankcija izrečena tudi ena kazenska točka, kar ob odločitvi prvostopnega sodišča po vloženi zahtevi za sodno varstvo, da se le-ta skladno z procesno določbo prvega odstavka 65. člena ZP-1 zavrne kot neutemeljena, pomeni, da ima obdolženka skladno s procesno določbo drugega odstavka 66. člena istega zakona pravico do pritožbe, in sicer iz razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena ZP-1, razen glede stroškov postopka. To pomeni možnost pritožbe zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku, zaradi kršitve materialnih določb ZP-1 ali predpisa, ki določa prekršek ter zaradi odločitve o sankcijah, odvzemu premoženjske koristi in o premoženjskopravnem zahtevku, ni pa dovoljena pritožba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz 3. točke 154. člena istega zakona. Ker je sodišče prve stopnje obdolženkino pritožbo z ustrezno dopolnjenim spisom z vsemi relevantnimi prilogami dostavilo v pritožbeni postopek na Višje sodišče v ter le-to s to sodbo v zadevi odloča, obd. ni bila kratena pravica do vložitve pravnega sredstva pritožbe in do presoje drugostopnega sodišča glede na odločitev sodišča prve stopnje v sodbi z dne oziroma navedena procesna kršitev ni vplivala na siceršnjo pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
odredba policista za preverjanje psihofizičnega stanja
Iz opisa dejanskega stanja obdolžilnega predloga pritožnice z dne je med drugim razvidno, da obd. v času domnevne storitve obravnavanega prekrška ni bil udeleženec cestnoprometne nesreče, prav tako pa je tudi razvidno, da policist, preden je obd. odredil strokovni pregled zaradi suma vožnje vozila v cestnem prometu pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo voznikovo sposobnost za vožnjo, ni opravil postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica teh snovi v organizmu. Zaradi tega je bila odredba o strokovnem pregledu zaradi suma obdolženčeve vožnje vozila v cestnem prometu pod vplivom mamil, brez predhodno izvedenega postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo voznikovo sposobnost za vožnjo, nezakonita.
Pritožnik je v svoji pritožbi med drugim navedel, da v nadaljnjem postopku zahteva zamenjavo sodnice. Skladno s procesno določbo 86. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1) je mogoče zahtevati izločitev sodnika prve stopnje do izdaje sodbe o prekršku, zaradi česar je pritožbeno sodišče navedeno pritožnikovo navedbo štelo kot nestrinjanje s sklepom predsednika Okrajnega sodišča v z dne (četrti odstavek 87. člena ZP-1) in ne za novo zahtevo za izločitev sodnice Okrajnega sodišča v, kar pomeni uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb postopka o prekršku iz 1. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
Kot izločitveni razlog za izločitev navedene sodnice je obdolženec pri prvostopnem sodišču navedel, da ta sodnica zoper njega že vodi postopek za podoben prekršek, zaradi česar se mu poraja dvom v nepristranskost odločitve. Pritožnik na tak način uveljavlja izločitveni razlog iz 6. točke 84. člena ZP-1, ki navaja, da sodnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti, če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Dejstvo, da posamezni sodnik zoper obdolženca že vodi kak drug postopek o prekršku, sam po sebi ni razlog, ki bi kakorkoli vzbujal dvom v nepristranskost takšnega sodnika, način delitve spisov oziroma zadev pa je v obrazložitvi svojega sklepa pojasnil tudi predsednik Okrajnega sodišča v okrajni sodnik - svétnik. Utemeljen je njegov zaključek, da dejstvo, da sodnica ali sodnik že obravnavata istega obdolženca, ni izločitveni razlog po 6. točki 84. člena ZP-1, zaradi česar je po mnenju pritožbenega sodišča utemeljeno sklenil, da se zahteva za izločitev okrajne sodnice kot neutemeljena zavrne.
Pritožnik utemeljeno očita sodišču, da je kršilo njegove pravice, ki jih ima kot stranka v postopku s tem, ko ni zaslišalo izvedenca medicinske stroke. Ne glede na to, da je tožnik utrpel lažjo telesno poškodbo s kratkim bolečinskim obdobjem in da gre za lažjo obliko škode, kar izhaja iz dosedanjih ugotovitev sodišča, pa ima pravico zahtevati neposredno zaslišanje izvedenca, kadar navede, zaradi katerih okoliščin predlaga takšno zaslišanje. Izvedenec medicinske stroke je podal mnenje pisno, na podano mnenje je tožnik v pripravljalnem spisu z dne 22.02.2005 pravočasno ugovarjal in povedal, s katerim delom se ne strinja in zaradi razčiščevanja katerih okoliščin predlaga neposredno zaslišanje izvedenca. Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe le navedlo, da temu tožnikovemu predlogu ni ugodilo, ker je bila zadeva zrela za razsojo.
Ničnost sporazuma o plačilu regresnega zahtevka ni podana, ker njegova pravna podlaga zaradi oprostilne kazenske sodbe ni odpadla. V času sklenitve poravnave, ki je edini pomemben za presojo ničnosti pogodbe zaradi neobstoječe ali nedopustne kavze, je namreč pravna podlaga zanjo obstajala, predstavljala pa je ni morebitna ugotovitev tožnikove krivde za v obravnavani nesreči nastalo škodo, na katero bi naknadno vplivala kazenska oprostilna sodba (kot to zmotno meni pritožnik), temveč njegovo prostovoljno priznanje izgube zavarovalnih pravic zaradi kršitve pogodbenih obveznosti na podlagi določb ZOZP,zavarovalne pogodbe in njenih splošnih pogojev.
Ravno tako pa tožnik ne more uspešno zahtevati njegove razveljavitve s sklicevanjem na bistveno zmoto o pravnih in dejanskih okoliščinah svoje dolžnosti plačila regresa toženki, saj pri podpisovanju sporazuma ni ravnal s potrebno skrbnostjo, ki se zanj zahteva v pravnem prometu. Posledično ne more uveljavljati niti prevare s strani tožene stranke, ker je prevara odvisna od obstoja zmote. Sporazum bi namreč bil izpodbojen, če bi tožena stranka pri tožniku povzročila zmoto ali ga držala v zmoti z namenom, da bi ga sklenil, kar pa zaradi tožnikove premajhne skrbnosti v pravnem prometu na eni strani in toženkine zadostne skrbnosti na drugi ni bilo ugotovljeno.
izvršba na podlagi verodostojne listine - prehod terjatve - vstop novega upnika v izvršilni postopek - legitimacija strank
Določbo 24. člena ZIZ je mogoče v primeru singularnega pravnega nasledstva uporabiti le v primeru prehoda terjatve oziroma obveznosti iz izvršilnega naslova.
Pravni temelj za uporabo tujega stanovanja je lahko tudi pogodba o neodplačni naklonitvi pravice bivanja, torej darilna pogodba, zato v takem primeru uporabnik stanovanja najemne pogodbe z lastnikom ni dolžan skleniti, saj bi slednja, ki je nujno odplačne narave, po svoji vsebini nasprotovala smislu vzpostavljenega razmerja - brezplačne uporabe stanovanja.
pozneje najdeno premoženje - oporoka - zakonito dedovanje - stranke zapuščinskega postopka
Zapustnica v obravnavani zadevi ni denacionalizacijska upravičenka v smislu določbe 1. odstavka 67. člena ZDen, ampak dedinja zunajzakonskega partnerja, ki je pridobil premoženje v denacionalizacijskem postopku. Pri odločanju je zato pravilno treba uporabiti določbo 221. člena ZDen. Ker je po prvem sklepu o dedovanju oporočni dedič dedoval na podlagi oporoke, za kasneje pripadlo premoženje pa zapustnica v oporoki ni izrecno razpolagala, pridejo v poštev tudi zakoniti dediči.