denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine - načelno pravno mnenje občne seje VS RS z dne 26. 6. 2002
Ustaljena praksa priznava zamudne obresti za vse zadeve, ki na dan 1.1.2002 še niso bile pravnomočno razsojene pod pogojem, da je tega dne že obstajala zamuda dolžnika. V konkretnem primeru je zamuda tožene stranke 1.1.2002 že obstajala, saj je tožena stranka prišla v zamudo najkasneje z vložitvijo tožbe leta 2001. Po načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča se kljub eventualni prejšnji zamudi priznavajo zamudne obresti le od 1.1.2002, ko je začel veljati Obligacijski zakonik in se je spremenila tudi definicija zamudnih obresti.
Ko sodišče dovoli stranki odlog plačila sodne takse, plačilo sodne takse ni več procesna predpostavka za obravnavanje tožbe. Sodišče je tožbo dolžno obravnavati, čeprav stranka ne plača sodne takse v roku za katerega mu je bilo plačilo določeno.
Prvostopno sodišče je v izpodbijani sodbi o prekršku povzelo vsebino izvedenih dokazov, ni pa opravilo dokazne ocene in v razlogih sodbe ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar sodbe ni mogoče preizkusiti.
Tudi obligacijska pravica na izročitev stvari, ki ima podlago v sklenjeni kupni pogodbi, je pravica, ki preprečuje izvršbo, vse dokler sklep o izvršbi ni zaznamovan v zemljiški knjigi.