22.

VSL sklep IV Cp 3563/2005

20.7.2005

DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL51323

ZZZDR člen 123, 132, 123, 132. ZPP člen 116, 120, 116, 120.

varstvo in vzgoja otroka - začasna odredba - koristi otroka

Za izdajo začasne odredbe glede preživljanja otroka mora

biti z verjetnostjo izkazano, da bo otrok zaradi pomanjkanja

sredstev za preživljanje ogrožen. Sodišče prve stopnje je

pravilno ugotovilo, da tega dejstva tožnica v predlogu za

izdajo začasne odredbe ni niti zatrjevala, da pa dohodki

tožnice zadoščajo za nujno preživljanje otroka.

Kadar eden od staršev drugemu neutemeljeno onemogoča stike z otrokom

je podana verjetnost, da je otrokova korist ogrožena in je na mestu

izdaja začasne odredbe. Vendar se z začasno odredbo le začasno, do

zaključka postopka, uredi način izvrševanja stikom med otrokom in

enim od staršev. Z začasno odredbo sodišče prepreči nadaljnjo škodo,

ki jo lahko utrpi otrok zato, ker drugi od staršev stike onemogoča.

Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopka še odločiti

kakšen način izvrševanja otrokovih stikov je upoštevajoč otrokovo

starost otroku v korist.

Sodišče je ugotovilo, da je otrokovo agresivno vedenje posledica

hudih napetosti zaradi tega, ker je otrok izpostavljen prevelikim

pritiskom s strani obeh staršev in da dejstvo, da je otrokovo vedenje

tako spremenjeno, kaže na to, da je zaradi konfliktov med staršema

posredno resno ogrožen otrokov psihofizični razvoj in je zato

izpolnjen temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe glede varstva in

vzgoje otroka. Pri tem je pravilno izpostavilo oceno izvedenke, da so

ti pritiski rezultat prevelikega razkoraka med vzgojnimi metodami

enega in drugega od staršev. Ker se tožnica in toženec zaradi

medsebojnih nesporazumov tudi o vprašanjih dnevnega življenja otroka

ne moreta sporazumetvati - nasprotno - to znova in znova povzroča

tako hude konflikte, da ti otroka ogrožajo, je pravilna odločitev, da

je otroka treba zavarovati tako, da se odločitve o dnevnem življenje

otroka za čas postopka zaupajo le enemu od staršev.

 

24.

VSL sklep IV Cp 3060/2005

20.7.2005

DRUŽINSKO PRAVO

VSL51334

ZZZDR člen 98, 98.

izpodbijanje priznanja očetovstva - aktivna legitimacija

1. Ni dvoma, da je treba določbo 98. člena Zakona o zakonski zvezi in

družinskih razmerjih razlagati tako, da lahko otrok s tožbo izpodbija

očetovstvo do dopolnjenega 23. leta, ne pa le v petih letih od dneva,

ko postane polnoleten.

2. Tožena stranka utemeljeno izpostavlja daljnosežen pomen odločitve

v tem paternitetnem sporu. V tovrstnih pravdah mora biti možnost

pravne ali dejanske zmote zreducirana na najmanjšo možno mero, zato

je sodišče dolžno, da zaradi spoštovanja načela materialne resnice

čim popolneje in pravilneje ugotovi vsa pravnorelevantna

dejstva.

Čeprav slovensko procesno pravo, v katerem velja načelo proste

presoje dokazov praviloma ne vsebuje pravil, ki bi vnaprej ocenjevala

vrednost posameznega dokaza, imajo pri dokazovanju dejstva, da nekdo

ni otrokov oče, poseben pomen medicinske metode, zlasti metoda DNA

genetskih odtisov, ki je odprla nove možnosti pri zaneslivejši

identifikaciji oseb v zadevah spornega očetovstva. Omenjena analiza

je doslej najzaneslivejša metoda ugotavljanja očetovstva.

Ker tudi v obravnavanem primeru obstaja možnost, da bi analiza DNA

pri pravdnih strankah dala drugačen rezultat o spornem očetovstvu, je

pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo zaradi

nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja razveljavilo in zadevo

vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

26.

VSL sodba I Cp 275/05

20.7.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO

VSL51156

ZOR člen 226, 226/1, 226/2, 600, 606, 606/1, 226, 226/1, 226/2, 600, 606, 606/1. ZPP člen 315, 315/1, 315/2, 358, 358-4, 315, 315/1, 315/2, 358, 358-4.

pogodba o delu - poslovodstvo brez naročila - vmesna sodba - odškodninska odgovornost

Toženec bi moral obvestiti tožečo stranko kot naročnika, da čipk

takih kot so, ne more fotografirati. Ker je v čipke posegel,

odgovarja za škodo, ki je nastala zaradi posega.

 

28.

VSL sklep I Cp 3484/05

20.7.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL51162

ZIZ člen 270, 270/3, 272, 270, 270/3, 272. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-4, 339, 339/2, 339/2-4.

motenje posesti - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - bistvena kršitev določb postopka

Prvostopno sodišče se ni opredelilo do v predlogu za izdajo začasne

odredbe navedenega razloga oz. predpostavke za izdajo tega sredstva

zavarovanja iz 3. odst. 270. člena ZIZ, po katerem upnik ni dolžan

dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s

predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. S tem se ni opredelilo

do pravno odločilnih trditev tožečih strank, ki se nanašajo na

zakonsko predpostavko za izdajo začasne odredbe, s čemer je izkazana

bistvena kršitev določb izvršilnega postopka iz 14. točke 2. odstavka

339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj izpodbijani sklep ne

vsebuje vseh razlogov o pravnoodločilnih dejstvih in se v tem delu ne

da preizkusiti.

Vsekakor predstavljajo dokazno podkrepljene trditve (glej izpovedbe

zaslišanih tožečih strank), da morajo sedaj tožeče stranke parkirati

drugje, tudi izven parkirnih površin, in blago do lokalov dostavljati

ročno, pri čemer so prisiljene plačevati tudi parkirnino sicer so

podvržene nevarnosti plačila denarnih kazni, zadosti substancirano

oziroma konkretizirano trditveno podlago predloga tožnikov, s katero

izkazujejo verjeten obstoj predpostavk iz 2. in 3. alinee 2. odst.

272. člena ZIZ.

 

30.

VSL sklep I Cp 3622/05

18.7.2005

stvarno pravo

VSL51163

ZIZ člen 272, 272.

začasna odredba

Ker je tožeča stranka zatrjevala, da ji z odklopom vode nastaja

nenadomestljiva škoda, lahko predog za izdajo začasne odredbe zahteva

odprtje ventila za dostop vode, čeprav je tožbeni zahtevek za motenje

posesti identičen. Tožnica je zatrjevala, da je lastnica stanovanja

in da podnajemnica ne more uporabljati stanovanja. Aktivno

legitimacijo ima tudi posredni posestnik.

 

32.

VDS sodba Psp 512/2004

14.7.2005

DRUŽINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE

VDS03713

 

izvenzakonska skupnost - vdovska pokojnina

Čeprav je bila le nekaj dni pred smrtjo zavarovanca sklenjena

zakonska zveza in zato niso izpolnjeni pogoji iz 110. člena

ZPIZ-1 za priznanje pravice do vdovske pokojnine, lahko preživeli

zakonec isto pravico uveljavi na temelju izvenzakonske skupnosti

po 114. členu ZPIZ-1, če uspe dokazati, da je takšna skupnost

dejansko obstajala najmanj 3 leta pred zavarovančevo smrtjo.

 

34.

VSL sklep II Cp 2217/2005

13.7.2005

obligacijsko pravo - stvarno pravo

VSL50247

ZPSPP člen 29, 29. OZ člen 86, 86. SPZ člen 31, 31.

motenje posesti - sodno varstvo - samopomoč - najemno razmerje

V skladu z določbo 29. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih

prostorih, ki je kogentnega značaja, je za primer kršenja pogodbene

obveznosti iz najemne pogode predviden izključno sodni postopek.

Pogodbeno določilo, ki omogoča, da najemodajalec sam izprazni

poslovni prostor in odvzame posest najemniku, je zato nično (člen 86.

OZ).

 

36.

VSL sklep IV Cp 2610/2005

13.7.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO

VSL51324

ZZZDR člen 123, 132, 123, 132. ZPP člen 116, 120, 116, 120.

vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - preživljanje polnoletnih otrok

Za vrnitev v prejšnje stanje mora biti poleg drugih pogojev

izkazano tudi, da je stranki zaradi zamude naroka nastala

škoda, ki se kaže v tem, da ne more na drug način doseči

cilja, ki ga je nameravala uresničiti z zamujenim procesnim

dejanjem. Tožnik meni, da je sodišče prve stopnje

neutemeljeno zavrnilo predlog tožnikovega pooblaščenca za

preložitev naroka za zaslišanje tožnika, ker je zaradi

bolezni izostal z naroka za glavno obravnavo. Ker tožnik

lahko uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka

v pritožbi zoper sodbo ta pogoj ni izpolnjen.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz zdravniškega potrdila

izhaja, da je moral tožnik zaradi poškodbe rame v marcu 2003

prenehati s študijem na Fakulteti za šport. Sodišče prve stopnje pa

je ocenilo, da bi kljub navedeni poškodbi tožnik nekatere od izpitov

opravil in da zato takšna poškodba ne more biti razlog, da tožnik ni

opravil nobenega izpita. Zato je sodišče že zato zavrnilo tožbeni

zahtevek, posledično pa je zavrnilo tožnikov predlog naj v zvezi s

tem zasliši njega, zavrnilo pa je tudi predlog za zaslišanje

tožnikove matere. Tožnik pa zatrjuje, da je bil za študij na

Fakulteti za šport trajno onemogočen. Sodišče prve stopnje

predloženega zdravniškega potrdila zaradi zmotnega materialnopravnega

izhodišča v tej smeri ni ocenilo. Prav tako bo moralo sodišče prve

stopnje s tega stališča ponovno oceniti, ali lahko tožnik tudi s

svojo izpovedjo dokazuje, da je bila poškodba takšne narave, da mu je

onemogočila študij na fakulteti. Napačna je namreč ocenila sodišča

prve stopnje, da se tožnik ni odzval vabilu na zaslišanje, s čimer se

je odpovedal svoji pravici do izvedbe tega dokaza. Tožnik je

predložil zdravniško potrdilo, v katerem je zdravnik navedel, da je

na dan naroka za glavno obravnavo tožnik prišel k njemu na pregled in

je bilo njegovo zdravstveno stanje takšno, da se ni mogel udeležiti

naroka za glavno obravnavo. Tako bo moralo sodišče prve stopnje

ponovno oceniti zdravniško opravičilo, vendar ne z vidika

utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ampak z vidika

opravičene odsotnosti z naroka zaradi bolezni.

 

38.

VSL sodba IV Cp 3405/2005

13.7.2005

DRUŽINSKO PRAVO

VSL51342

ZZZDR člen 105, 106.

dodelitev otroka - koristi otroka

Temeljno vodilo sodišču in drugim organom, ki odločajo o mladoletnih

otrocih, njihovih pravicah in razmerjih, je zagotavljanje otrokove

koristi. Pojma otrokova korist pozitivna zakonodaja ne opredeljuje,

iz določb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pa je

mogoče na abstraktni ravni opredeliti, da je v korist otroka takšno

ravnanje, s katerim se zagotavlja otroku pogoje za zdravo rast,

skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in

delo. Vsebino pravnega standarda "korist otroka" je sicer treba

konkretizirati v vsakem primeru posebej z upoštevanjem vseh okoliščin

posameznega primera: z upoštevanjem značilnosti otrokove osebnosti,

osebnosti njegovih staršev, okoliščin in pogojev v katerih živi in se

razvija oziroma bi lahko živel in se razvijal pri enem in drugem od

staršev, navezanosti otroka na druge njemu bližnje osebe (bratje,

sestre, stari starši) kot tudi njegovega odnosa do širšega okolja

(sošolci, prijatelji) - na podlagi vseh teh okoliščin posameznega

primera je treba torej ugotoviti, katero okolje otroku nudi ugodnejše

pogoje za njegov nadaljnji uspešen osebnostni razvoj. Praviloma je v

otrokovo korist, da ima redne osebne stike z obema staršema (106.

člen ZZZDR), po potrebi pa tudi z drugimi osebami, na katere je

navezan. Dejstvo, da eden od staršev onemogoča stike otroka z drugim

od staršev, je okoliščina, ki glede na to, da je v otrokovo korist,

da ima redne osebne stike tudi s tistim od staršev, pri katerem ne

živi, lahko vpliva na odločitev o dodelitvi otroka. Tisti od staršev,

pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, mora namreč opustiti vse,

kar otežuje ali onemogoča otrokove stike (2. odstavek 106. člena

ZZZDR). Če ravna roditelj v nasprotju s tem in preprečuje stike

otroka z drugim roditeljem, ravna v nasprotju z otrokovimi koristmi,

kar lahko privede tudi do zaključka, da ni primerno, da otrok ostane

v vzgoji in varstvu pri njem. V tem je treba pritožbi pritrditi.

Vendar pa je bil v obravnavanem primeru po presoji sodišča (v skladu

z mnenjem dr. T. P.) bistven dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri

dodelitvi otroka, dekličina navezanost na mater oziroma njen občutek

varnosti pri materi, nadaljnji pomemben dejavnik pa emocionalna

navezanost na mlajšega brata. V obravnavanem primeru so se razmere

spremenile in tekom pravdnega postopka je deklica vzpostavila z

očetom redne in pristne stike, ki si jih tudi sama želi. Stanje ob

zaključku glavne obravnave pa je relevantno za odločitev.

Predvidevanja oziroma ugibanja pritožbe, kakšno bo v

prihodnosti ravnanje toženke, ne morejo vplivati na sedanjo

odločitev, če pa bi ponovno res prišlo do prekinitve stikov

s strani matere, bi to utegnilo predstavljati spremenjene

okoliščine, ki bi lahko vlivale na drugačno presojo koristi

otroka v morebitnem novem postopku, zlasti glede na to, da

si stikov z očetom želi tudi deklica sama.

 

40.

VSC sklep Cp 875/2005

13.7.2005

DEDNO PRAVO

VSC01167

ZD člen 210, 210/2, 210/2-3, 213, 213/1, 210, 210/2, 210/2-3, 213, 213/1.

napotitev na pravdo - manj verjetna pravica

Glede na sporno dejstvo o tem, kakšen je bil namen pokojničinega izplačila 17.000 DEM pritožnici, imata prepričljivejšo dokazno moč nedvomno listini, s katerima resničnost svojih navedb izkazuje pokojničin zunajzakonski partner, saj sta ju podpisali ravno pokojna in pritožnica (torej osebi, ki se ju sporno izplačilo neposredno tiče), kakor pa izjava tretje osebe (pokojničinega bivšega moža in očeta pritožnice), s katero naravo spornega izplačila pojasnjuje dedinja, listina pa je bila podpisana šele leta 2004, torej v času teka tega zapuščinskega postopka, medtem ko preostala dva predložena dokaza izvirata že iz leta 2000.