21.

VSL sodba I Cp 275/05

20.7.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO

VSL51156

ZOR člen 226, 226/1, 226/2, 600, 606, 606/1, 226, 226/1, 226/2, 600, 606, 606/1. ZPP člen 315, 315/1, 315/2, 358, 358-4, 315, 315/1, 315/2, 358, 358-4.

pogodba o delu - poslovodstvo brez naročila - vmesna sodba - odškodninska odgovornost

Toženec bi moral obvestiti tožečo stranko kot naročnika, da čipk

takih kot so, ne more fotografirati. Ker je v čipke posegel,

odgovarja za škodo, ki je nastala zaradi posega.

 

23.

VSL vmesna sodba in sklep I Cp 2153/2004

20.7.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL50559

ZOR člen 154, 154/1, 161, 161/1, 170, 170/1, 170/2, 154, 154/1, 161, 161/1, 170, 170/1, 170/2. ZPP člen 315, 315/1, 315, 315/1.

povzročitev škode - odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - silobran - prekoračen silobran - vmesna sodba na drugi stopnji

Četudi so tožnik in njegova družba sprožili potrebo po intervenciji

prvega toženca kot redarja v nočnem klubu, pa ga njihovo ravnanje ni

upravičevalo do fizičnega nasilja, kot ga je izvedel nad tožnikom.

Redar mora namreč v takih primerih ravnati profesionalno ter

uporabiti take strokovne prijeme, ki v najmanjši možni meri ogrožajo

telesno integriteto gostov. Z udarci v obraz, ter še posebej z

ugrizi, pa je prvi toženec dovoljeno obrambo brez dvoma presegel.

Ravnal je torej v prekoračenem silobranu, ki protipravnosti njegovega

ravnanja ne izključuje.

 

25.

VSL sklep IV Cp 3563/2005

20.7.2005

DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL51323

ZZZDR člen 123, 132, 123, 132. ZPP člen 116, 120, 116, 120.

varstvo in vzgoja otroka - začasna odredba - koristi otroka

Za izdajo začasne odredbe glede preživljanja otroka mora

biti z verjetnostjo izkazano, da bo otrok zaradi pomanjkanja

sredstev za preživljanje ogrožen. Sodišče prve stopnje je

pravilno ugotovilo, da tega dejstva tožnica v predlogu za

izdajo začasne odredbe ni niti zatrjevala, da pa dohodki

tožnice zadoščajo za nujno preživljanje otroka.

Kadar eden od staršev drugemu neutemeljeno onemogoča stike z otrokom

je podana verjetnost, da je otrokova korist ogrožena in je na mestu

izdaja začasne odredbe. Vendar se z začasno odredbo le začasno, do

zaključka postopka, uredi način izvrševanja stikom med otrokom in

enim od staršev. Z začasno odredbo sodišče prepreči nadaljnjo škodo,

ki jo lahko utrpi otrok zato, ker drugi od staršev stike onemogoča.

Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopka še odločiti

kakšen način izvrševanja otrokovih stikov je upoštevajoč otrokovo

starost otroku v korist.

Sodišče je ugotovilo, da je otrokovo agresivno vedenje posledica

hudih napetosti zaradi tega, ker je otrok izpostavljen prevelikim

pritiskom s strani obeh staršev in da dejstvo, da je otrokovo vedenje

tako spremenjeno, kaže na to, da je zaradi konfliktov med staršema

posredno resno ogrožen otrokov psihofizični razvoj in je zato

izpolnjen temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe glede varstva in

vzgoje otroka. Pri tem je pravilno izpostavilo oceno izvedenke, da so

ti pritiski rezultat prevelikega razkoraka med vzgojnimi metodami

enega in drugega od staršev. Ker se tožnica in toženec zaradi

medsebojnih nesporazumov tudi o vprašanjih dnevnega življenja otroka

ne moreta sporazumetvati - nasprotno - to znova in znova povzroča

tako hude konflikte, da ti otroka ogrožajo, je pravilna odločitev, da

je otroka treba zavarovati tako, da se odločitve o dnevnem življenje

otroka za čas postopka zaupajo le enemu od staršev.

 

27.

VSL sodba in sklep I Cp 2128/2004

20.7.2005

pravo vrednostnih papirjev - obligacijsko pravo - civilno procesno pravo

VSL50383

ZOR člen 234, 235, 239, 240, 234, 235, 239, 240. ZS člen 99, 101, 99, 101.

vrednostni papirji - stvarna pristojnost - pristojnost

Razmerje med splošnimi določbami ZOR o vrednostnih papirjih ter med

posebnimi predpisi, ki podrobneje regulirajo posamezne vrste

vrednostnih papirjev, se ravna po splošnem interpretacijskem pravilu,

po katerem specialni zakon razveljavlja splošnega, vendar pa to ne

pomeni, da iz tega razloga splošnih določb ZOR sploh ni mogoče

uporabiti. Splošna pravila ZOR se namreč še vedno uporabljajo za

vrednostne papirje, ki s specialnimi predpisi niso urejeni, to je za

t.i. inominatne vrednostne papirje.

V trenutku, ko je delodajalec tožniku izročil vrednostni papir, je

tožnikova premoženjska pravica izgubila pomen pravice iz delovnega

razmerja, saj se je spremenila v pravico iz vrednostnega papirja,

torej v premoženjsko pravico, ki izvira iz civilnopravnega razmerja.

Za odločanje o takih sporih pa je določena pristojnost sodišča

splošne pristojnosti.

 

29.

VSL sklep I Kp 197/05

19.7.2005

kazensko procesno pravo

VSL22663

ZKP člen 69, 69/3, 371, 371/2, 442, 442/2, 69, 69/3, 371, 371/2, 442, 442/2.

pooblastilno razmerje

Sodeče sodišče je odreklo zastopanje obrambe odvetniku, ker je

ugotovilo, da je bil v isti zadevi državni tožilec (III. odstavek 69.

člena ZKP). Vendar pa je pri tem storilo bistveno kršitev določb

kazenskega postopka iz II. odstavka 371. člena ZKP, ko je obdolžencu

proti koncu delovnega dne dalo na razpolago samo pet minut časa, da

si vzame drugega zagovornika in tako očitno napačno razlagalo besedo

"takoj", ki je opredeljena v II. odstavku 442. člena ZKP in nato

kljub vztrajanju obdolženca, da se brani z odvetnikom zagrešilo

bistveno kršitev določb kazenskega postopka.

V primeru, da sodeče sodišče oceni kolizijo interesov, ki jo

opredeljuje III. odstavek 69. člena ZKP in če zlasti obdolženi

vztraja, da se brani s takšnim zagovornikom, potem bi moralo takšno

zastopanje odreči s posebnim sklepom, do katerega ima obdolženi

pravico do pritožbe na višje sodišče.

 

31.

VDS sodba Pdp 1802/2003

14.7.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03329

ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1.

kršitev delovnih obveznosti - odpoved delovnega razmerja - znak kaznivega dejanja - prodaja

Če je podana izredna odpoved PZ po 1. alinei 1. odstavka 111.

člena ZDR (kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega

razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja), začne 15-dnevi rok

za podajo odpovedi iz 2. odstavka 110. člena ZDR teči z dnem, ko

se je izvedelo za kršitev delovne obveznosti in storilca. Zato je

rok za podajo izredne odpovedi PZ začel teči že z dnem, ko je

tožena stranka podala dopolnitev ovadbe zoper tožnika in ne šele

z dnem, ko naj bi tožnik v postopku izredne odpovedi PZ podal

zagovor.

 

33.

VDS sodba Psp 512/2004

14.7.2005

DRUŽINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE

VDS03713

 

izvenzakonska skupnost - vdovska pokojnina

Čeprav je bila le nekaj dni pred smrtjo zavarovanca sklenjena

zakonska zveza in zato niso izpolnjeni pogoji iz 110. člena

ZPIZ-1 za priznanje pravice do vdovske pokojnine, lahko preživeli

zakonec isto pravico uveljavi na temelju izvenzakonske skupnosti

po 114. členu ZPIZ-1, če uspe dokazati, da je takšna skupnost

dejansko obstajala najmanj 3 leta pred zavarovančevo smrtjo.

 

35.

VSL sodba IV Cp 3405/2005

13.7.2005

DRUŽINSKO PRAVO

VSL51342

ZZZDR člen 105, 106.

dodelitev otroka - koristi otroka

Temeljno vodilo sodišču in drugim organom, ki odločajo o mladoletnih

otrocih, njihovih pravicah in razmerjih, je zagotavljanje otrokove

koristi. Pojma otrokova korist pozitivna zakonodaja ne opredeljuje,

iz določb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pa je

mogoče na abstraktni ravni opredeliti, da je v korist otroka takšno

ravnanje, s katerim se zagotavlja otroku pogoje za zdravo rast,

skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in

delo. Vsebino pravnega standarda "korist otroka" je sicer treba

konkretizirati v vsakem primeru posebej z upoštevanjem vseh okoliščin

posameznega primera: z upoštevanjem značilnosti otrokove osebnosti,

osebnosti njegovih staršev, okoliščin in pogojev v katerih živi in se

razvija oziroma bi lahko živel in se razvijal pri enem in drugem od

staršev, navezanosti otroka na druge njemu bližnje osebe (bratje,

sestre, stari starši) kot tudi njegovega odnosa do širšega okolja

(sošolci, prijatelji) - na podlagi vseh teh okoliščin posameznega

primera je treba torej ugotoviti, katero okolje otroku nudi ugodnejše

pogoje za njegov nadaljnji uspešen osebnostni razvoj. Praviloma je v

otrokovo korist, da ima redne osebne stike z obema staršema (106.

člen ZZZDR), po potrebi pa tudi z drugimi osebami, na katere je

navezan. Dejstvo, da eden od staršev onemogoča stike otroka z drugim

od staršev, je okoliščina, ki glede na to, da je v otrokovo korist,

da ima redne osebne stike tudi s tistim od staršev, pri katerem ne

živi, lahko vpliva na odločitev o dodelitvi otroka. Tisti od staršev,

pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, mora namreč opustiti vse,

kar otežuje ali onemogoča otrokove stike (2. odstavek 106. člena

ZZZDR). Če ravna roditelj v nasprotju s tem in preprečuje stike

otroka z drugim roditeljem, ravna v nasprotju z otrokovimi koristmi,

kar lahko privede tudi do zaključka, da ni primerno, da otrok ostane

v vzgoji in varstvu pri njem. V tem je treba pritožbi pritrditi.

Vendar pa je bil v obravnavanem primeru po presoji sodišča (v skladu

z mnenjem dr. T. P.) bistven dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri

dodelitvi otroka, dekličina navezanost na mater oziroma njen občutek

varnosti pri materi, nadaljnji pomemben dejavnik pa emocionalna

navezanost na mlajšega brata. V obravnavanem primeru so se razmere

spremenile in tekom pravdnega postopka je deklica vzpostavila z

očetom redne in pristne stike, ki si jih tudi sama želi. Stanje ob

zaključku glavne obravnave pa je relevantno za odločitev.

Predvidevanja oziroma ugibanja pritožbe, kakšno bo v

prihodnosti ravnanje toženke, ne morejo vplivati na sedanjo

odločitev, če pa bi ponovno res prišlo do prekinitve stikov

s strani matere, bi to utegnilo predstavljati spremenjene

okoliščine, ki bi lahko vlivale na drugačno presojo koristi

otroka v morebitnem novem postopku, zlasti glede na to, da

si stikov z očetom želi tudi deklica sama.

 

37.

VSL sklep I Cpg 584/2005

13.7.2005

civilno procesno pravo

VSL06252

ZPP člen 318, 318.

nasprotna tožba - zamudna sodba

Res je sicer, da mora tudi glede nasprotne tožbe sodišče ugotavljati

obstoj procesnih predpostavk, ki jih obravnava v okviru predhodnega

preizkusa tožbe še pred vročitvijo tožbe v odgovor toženi stranki. V

kolikor pa je bila tožena stranka po nasprotni tožbi seznanjena z

nasprotno tožbo s strani sodišča, še preden so bile podane

predpostavke za vročanje nasprotne tožbe v odgovor toženi stranki in

je na trditvene navedbe iz nasprotne tožbe odgovorila tako, da je

nedvoumno nasprotovala tožbenemu zahtevku iz nasprotne tožbe, niso

več podane predpostavke za izdajo zamudne sodbe, s katero bi ugodilo

tožbenemu zahtevku.

 

39.

VSL sklep IV Cp 1558/2005

13.7.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL51348

ZPP člen 4, 5, 4, 5.

načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti

Pritrditi je treba dolžnikovemu stališču o kršitvi načela

neposrednosti v primeru, da bi narok za obravnavo, na katerem so

izvedeni dokazi z zaslišanjem prič, vodil strokovni sodelavec v

nenavzočnosti sodnika, ki bi o taki zadevi odločil. 2. odst. 54.

člena Zakona o sodiščih določa, da strokovni sodelavci vodijo glavne

obravnave vendar le pod vodstvom sodnika. Sodišče je izvedlo dokaz z

zaslišanjem le dveh prič, medtem ko o izvedbi dokazov z zaslišanjem

preostalih treh prič ni odločalo oziroma neizvedbe predlaganih

dokazov ni obrazložilo. Takšna neobrazložena opustitev izvedbe

dokaznega predloga dolžnika oziroma odločitve o njem pomeni kršitev

pravice do izjave stranke v postopku, ki je poglaviten element

pravice do kontradiktornega postopka.