• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 5
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sklep III Cp 3671/2005
    20.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50801
    ZIZ člen 34, 34/3, 34, 34/3. ZPP člen 339, 339/1, 339, 339/1.
    ustavitev izvršbe - neuspela prva dražba - novo izvršilno sredstvo - relativna bistvena kršitev določb postopka
    Sodišče izvršbe ne bi smelo ustaviti, ker je upnik že po prvi

    neuspeli dražbi predlagal nova izvršilna sredstva.

     
  • 22.
    VSL sodba I Cpg 987/2003
    20.7.2005
    obligacijsko pravo - zavarovalno pravo
    VSL06589
    ZOR člen 913, 913/1, 913, 913/1.
    plačilo premije - začetek zavarovanja
    Ker sta stranki tega zavarovalnega razmerja zavarovalno polico sklepali dne 10.2.1993, niti ni logično, da bi plačilo premije zapadlo že pred tem datumom. Že zato, ker sta pogodbeni stranki začetek zavarovanja sporazumno določili pred zapadlostjo premije, ni podlage za uporabo določila 1. odstavka 913. člena ZOR.

     
  • 23.
    VSL vmesna sodba in sklep I Cp 2153/2004
    20.7.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50559
    ZOR člen 154, 154/1, 161, 161/1, 170, 170/1, 170/2, 154, 154/1, 161, 161/1, 170, 170/1, 170/2. ZPP člen 315, 315/1, 315, 315/1.
    povzročitev škode - odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - silobran - prekoračen silobran - vmesna sodba na drugi stopnji
    Četudi so tožnik in njegova družba sprožili potrebo po intervenciji

    prvega toženca kot redarja v nočnem klubu, pa ga njihovo ravnanje ni

    upravičevalo do fizičnega nasilja, kot ga je izvedel nad tožnikom.

    Redar mora namreč v takih primerih ravnati profesionalno ter

    uporabiti take strokovne prijeme, ki v najmanjši možni meri ogrožajo

    telesno integriteto gostov. Z udarci v obraz, ter še posebej z

    ugrizi, pa je prvi toženec dovoljeno obrambo brez dvoma presegel.

    Ravnal je torej v prekoračenem silobranu, ki protipravnosti njegovega

    ravnanja ne izključuje.

     
  • 24.
    VSL sodba IV Cp 2893/2005
    20.7.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51329
    ZZZDR člen 132, 132. ZPP člen 408, 408.
    zamudne obresti - zvišanje preživnine
    Obveznost staršev preživljati svoje otroke sicer nastane z

    rojstvom otroka ter glede na svojo naravo dospe v plačilo

    vsak mesec. V sporih zaradi zakonitega preživljanja otrok je

    zato preživninski upravičenec upravičen zahtevati plačilo

    zamudnih obresti tako od preživninskih obrokov, ki so do

    dneva sojenja sodišča prve stopnje že zapadli v plačilo, kot

    tudi od prisojenih bodočih preživninskih obrokov, ki do tega

    dne še niso zapadli (prim. s pravnim mnenjem Občne seje

    Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Poročilo VSS 1/86, stran 12).

    V obravnavani zadevi, v kateri je predmet spora zvišanje s

    pravnomočno sodbo prisojene preživnine, pa je odločilno, da

    preživnino, upoštevajoč spremenjene okoliščine, zviša sodišče. Šele s

    trenutkom odločitve sodišča postane jasno, kolikšno je zvišanje

    oziroma koliko znaša nova preživninska obveznost zavezanca v denarju.

    Njegova zamuda s plačilom nastane šele, če do pravnomočnosti sodbe

    zapadle razlike med določeno in zvišano preživnino ne plača v

    paricijskem roku oziroma če je v zamudi z obroki, ki zapadejo v

    plačilo po pravnomočnosti sodbe. Pritožbeno sodišče je v tem delu

    ugodilo pritožbi in sodbo v obrestnem delu (3. odstavek izreka)

    spremenilo tako, da tožena stranka dolguje zamudne obresti le od

    zamude dalje, torej glede do pravnomočnosti sodbe zapadle razlike med

    določeno in zvišano preživnino le, če ti zneski ne bodo poravnani v

    roku za prostovoljno izpolnitev dolžničine obveznosti.

     
  • 25.
    VSL sklep III Cp 3302/2005
    20.7.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49771
    ZIZ člen 17, 17.
    pravna oseba
    V skladu s pravili objektivnih meja pravnomočnosti je načeloma

    pomembna označba dolžnika v izreku odločbe, ki predstavlja izvršilni

    naslov. Podatke v ostalih delih izvršilnega naslova je mogoče

    eventualno vzeti v poštev pri ugotavljanju prave vsebine izreka.

     
  • 26.
    VSL sklep II Cp 970/2005
    20.7.2005
    denacionalizacija
    VSL50966
    ZDEN člen 9, 9/3.
    denacionalizacijski upravičenec - dejanska vzajemnost
    Ker slovenski državljani v Republiki Hrvaški ne morejo biti

    denacionalizacijski upravičenci in zato ni podan pogoj vzajemnosti iz

    3. odstavka 9. člena ZDEN, P. M. ne more biti denacionalizacijska

    upravičenka.

     
  • 27.
    VSL sodba II Cp 1121/2004
    20.7.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50979
    ZPP člen 14, 14.
    vezanost na kazensko sodbo
    Pravdno sodišče je vezano na kazensko obsodilno sodbo glede obstoja

    kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti, zato v pravdnem postopku

    ni več mogoče ugotavljati dejstev, ki bi izključevale toženčevo

    odgovrnost na škodo.

     
  • 28.
    VSL sklep IV Cp 3563/2005
    20.7.2005
    DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51323
    ZZZDR člen 123, 132, 123, 132. ZPP člen 116, 120, 116, 120.
    varstvo in vzgoja otroka - začasna odredba - koristi otroka
    Za izdajo začasne odredbe glede preživljanja otroka mora

    biti z verjetnostjo izkazano, da bo otrok zaradi pomanjkanja

    sredstev za preživljanje ogrožen. Sodišče prve stopnje je

    pravilno ugotovilo, da tega dejstva tožnica v predlogu za

    izdajo začasne odredbe ni niti zatrjevala, da pa dohodki

    tožnice zadoščajo za nujno preživljanje otroka.

    Kadar eden od staršev drugemu neutemeljeno onemogoča stike z otrokom

    je podana verjetnost, da je otrokova korist ogrožena in je na mestu

    izdaja začasne odredbe. Vendar se z začasno odredbo le začasno, do

    zaključka postopka, uredi način izvrševanja stikom med otrokom in

    enim od staršev. Z začasno odredbo sodišče prepreči nadaljnjo škodo,

    ki jo lahko utrpi otrok zato, ker drugi od staršev stike onemogoča.

    Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopka še odločiti

    kakšen način izvrševanja otrokovih stikov je upoštevajoč otrokovo

    starost otroku v korist.

    Sodišče je ugotovilo, da je otrokovo agresivno vedenje posledica

    hudih napetosti zaradi tega, ker je otrok izpostavljen prevelikim

    pritiskom s strani obeh staršev in da dejstvo, da je otrokovo vedenje

    tako spremenjeno, kaže na to, da je zaradi konfliktov med staršema

    posredno resno ogrožen otrokov psihofizični razvoj in je zato

    izpolnjen temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe glede varstva in

    vzgoje otroka. Pri tem je pravilno izpostavilo oceno izvedenke, da so

    ti pritiski rezultat prevelikega razkoraka med vzgojnimi metodami

    enega in drugega od staršev. Ker se tožnica in toženec zaradi

    medsebojnih nesporazumov tudi o vprašanjih dnevnega življenja otroka

    ne moreta sporazumetvati - nasprotno - to znova in znova povzroča

    tako hude konflikte, da ti otroka ogrožajo, je pravilna odločitev, da

    je otroka treba zavarovati tako, da se odločitve o dnevnem življenje

    otroka za čas postopka zaupajo le enemu od staršev.

     
  • 29.
    VSL sklep I Kp 197/05
    19.7.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22663
    ZKP člen 69, 69/3, 371, 371/2, 442, 442/2, 69, 69/3, 371, 371/2, 442, 442/2.
    pooblastilno razmerje
    Sodeče sodišče je odreklo zastopanje obrambe odvetniku, ker je

    ugotovilo, da je bil v isti zadevi državni tožilec (III. odstavek 69.

    člena ZKP). Vendar pa je pri tem storilo bistveno kršitev določb

    kazenskega postopka iz II. odstavka 371. člena ZKP, ko je obdolžencu

    proti koncu delovnega dne dalo na razpolago samo pet minut časa, da

    si vzame drugega zagovornika in tako očitno napačno razlagalo besedo

    "takoj", ki je opredeljena v II. odstavku 442. člena ZKP in nato

    kljub vztrajanju obdolženca, da se brani z odvetnikom zagrešilo

    bistveno kršitev določb kazenskega postopka.

    V primeru, da sodeče sodišče oceni kolizijo interesov, ki jo

    opredeljuje III. odstavek 69. člena ZKP in če zlasti obdolženi

    vztraja, da se brani s takšnim zagovornikom, potem bi moralo takšno

    zastopanje odreči s posebnim sklepom, do katerega ima obdolženi

    pravico do pritožbe na višje sodišče.

     
  • 30.
    VSL sklep I Cp 3622/05
    18.7.2005
    stvarno pravo
    VSL51163
    ZIZ člen 272, 272.
    začasna odredba
    Ker je tožeča stranka zatrjevala, da ji z odklopom vode nastaja

    nenadomestljiva škoda, lahko predog za izdajo začasne odredbe zahteva

    odprtje ventila za dostop vode, čeprav je tožbeni zahtevek za motenje

    posesti identičen. Tožnica je zatrjevala, da je lastnica stanovanja

    in da podnajemnica ne more uporabljati stanovanja. Aktivno

    legitimacijo ima tudi posredni posestnik.

     
  • 31.
    VDS sodba Pdp 1802/2003
    14.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03329
    ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1.
    kršitev delovnih obveznosti - odpoved delovnega razmerja - znak kaznivega dejanja - prodaja
    Če je podana izredna odpoved PZ po 1. alinei 1. odstavka 111.

    člena ZDR (kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega

    razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja), začne 15-dnevi rok

    za podajo odpovedi iz 2. odstavka 110. člena ZDR teči z dnem, ko

    se je izvedelo za kršitev delovne obveznosti in storilca. Zato je

    rok za podajo izredne odpovedi PZ začel teči že z dnem, ko je

    tožena stranka podala dopolnitev ovadbe zoper tožnika in ne šele

    z dnem, ko naj bi tožnik v postopku izredne odpovedi PZ podal

    zagovor.

     
  • 32.
    VDS sodba Pdp 1039/2004
    14.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03008
    ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-2, 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-2.
    odpoved delovnega razmerja - zagovor
    Dejstvo, da je tožnica toženi stranki še preden je izostala z dela

    (odpotovala na neodobren letni dopust) naznanila, da je ne bo na

    delo, čeprav je vedela, da ji tožena stranka koriščenja letnega

    dopusta ni odobrila, predstavlja takšno okoliščino, zaradi katere bi

    bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da bi tožnici pred

    podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka

    11. člena ZDR (zaradi neopravičenega izostanka z dela), omogočila še

    zagovor.

     
  • 33.
    VDS sodba Psp 512/2004
    14.7.2005
    DRUŽINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS03713
     
    izvenzakonska skupnost - vdovska pokojnina
    Čeprav je bila le nekaj dni pred smrtjo zavarovanca sklenjena

    zakonska zveza in zato niso izpolnjeni pogoji iz 110. člena

    ZPIZ-1 za priznanje pravice do vdovske pokojnine, lahko preživeli

    zakonec isto pravico uveljavi na temelju izvenzakonske skupnosti

    po 114. členu ZPIZ-1, če uspe dokazati, da je takšna skupnost

    dejansko obstajala najmanj 3 leta pred zavarovančevo smrtjo.

     
  • 34.
    VSL sklep I Cpg 584/2005
    13.7.2005
    civilno procesno pravo
    VSL06252
    ZPP člen 318, 318.
    nasprotna tožba - zamudna sodba
    Res je sicer, da mora tudi glede nasprotne tožbe sodišče ugotavljati

    obstoj procesnih predpostavk, ki jih obravnava v okviru predhodnega

    preizkusa tožbe še pred vročitvijo tožbe v odgovor toženi stranki. V

    kolikor pa je bila tožena stranka po nasprotni tožbi seznanjena z

    nasprotno tožbo s strani sodišča, še preden so bile podane

    predpostavke za vročanje nasprotne tožbe v odgovor toženi stranki in

    je na trditvene navedbe iz nasprotne tožbe odgovorila tako, da je

    nedvoumno nasprotovala tožbenemu zahtevku iz nasprotne tožbe, niso

    več podane predpostavke za izdajo zamudne sodbe, s katero bi ugodilo

    tožbenemu zahtevku.

     
  • 35.
    VSL sodba I Kp 148/2005
    13.7.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22662
    KZ člen 38, 38/4, 38/5, 38, 38/4, 38/5.
    izrek kazni
    Sodišče prve stopnje je obdolžencu izreklo za storitev kaznivega

    dejanja ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru po členu

    137/I KZ denarno kazen, glede katere pa v skladu s V. in VI. odst.

    38. člena KZ ni določilo roka za njeno plačilo, niti sankcije za

    primer neuspešne prisilne izterjave in s tem v korist obdolženca

    kršilo kazenski zakon, vendar pa je pritožbeno sodišče takšno kršitev

    lahko le ugotovilo, saj državni tožilec ni vložil pritožbe zoper

    sodbo.

     
  • 36.
    VSL sodba I Cp 2180/2004
    13.7.2005
    obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - mednarodno zasebno pravo
    VSL50565
    ZOR člen 51, 52, 103, 562, 562/1, 51, 52, 103, 562, 562/1. ZMZPP člen 118, 118.
    razmerja z mednarodnim elementom - spor s tujim elementom - posojilna pogodba - igranje na srečo - podlaga obveznosti
    O razmerju z mednarodnim elementom govorimo vselej, ko okoliščine

    pravnega razmerja segajo na različna pravna področja. Ker so

    kolizijske norme formalno pravo, je za presojo časovne veljavnosti

    splošnega pravnega akta, ki vsebuje kolizijska pravila, odločilen

    trenutek, ko pride do sodnega spora, natančneje do vložitve tožbe.

    Igra na srečo, imenovana fair-play, ki je bila podlaga, da je tožnik

    tožencu posodil denarni znesek, katerega vračilo sedaj zahteva s

    tožbo, do uveljavitve Zakona o igrah na srečo ni bila izrecno

    prepovedana, zato ni mogoče pritrditi materialnopravnemu stališču

    sodišča prve stopnje, da je posojilna poogodba nična zaradi

    nedopustne podlage.

     
  • 37.
    VSL sklep IV Cp 2610/2005
    13.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51324
    ZZZDR člen 123, 132, 123, 132. ZPP člen 116, 120, 116, 120.
    vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - preživljanje polnoletnih otrok
    Za vrnitev v prejšnje stanje mora biti poleg drugih pogojev

    izkazano tudi, da je stranki zaradi zamude naroka nastala

    škoda, ki se kaže v tem, da ne more na drug način doseči

    cilja, ki ga je nameravala uresničiti z zamujenim procesnim

    dejanjem. Tožnik meni, da je sodišče prve stopnje

    neutemeljeno zavrnilo predlog tožnikovega pooblaščenca za

    preložitev naroka za zaslišanje tožnika, ker je zaradi

    bolezni izostal z naroka za glavno obravnavo. Ker tožnik

    lahko uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka

    v pritožbi zoper sodbo ta pogoj ni izpolnjen.

    Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz zdravniškega potrdila

    izhaja, da je moral tožnik zaradi poškodbe rame v marcu 2003

    prenehati s študijem na Fakulteti za šport. Sodišče prve stopnje pa

    je ocenilo, da bi kljub navedeni poškodbi tožnik nekatere od izpitov

    opravil in da zato takšna poškodba ne more biti razlog, da tožnik ni

    opravil nobenega izpita. Zato je sodišče že zato zavrnilo tožbeni

    zahtevek, posledično pa je zavrnilo tožnikov predlog naj v zvezi s

    tem zasliši njega, zavrnilo pa je tudi predlog za zaslišanje

    tožnikove matere. Tožnik pa zatrjuje, da je bil za študij na

    Fakulteti za šport trajno onemogočen. Sodišče prve stopnje

    predloženega zdravniškega potrdila zaradi zmotnega materialnopravnega

    izhodišča v tej smeri ni ocenilo. Prav tako bo moralo sodišče prve

    stopnje s tega stališča ponovno oceniti, ali lahko tožnik tudi s

    svojo izpovedjo dokazuje, da je bila poškodba takšne narave, da mu je

    onemogočila študij na fakulteti. Napačna je namreč ocenila sodišča

    prve stopnje, da se tožnik ni odzval vabilu na zaslišanje, s čimer se

    je odpovedal svoji pravici do izvedbe tega dokaza. Tožnik je

    predložil zdravniško potrdilo, v katerem je zdravnik navedel, da je

    na dan naroka za glavno obravnavo tožnik prišel k njemu na pregled in

    je bilo njegovo zdravstveno stanje takšno, da se ni mogel udeležiti

    naroka za glavno obravnavo. Tako bo moralo sodišče prve stopnje

    ponovno oceniti zdravniško opravičilo, vendar ne z vidika

    utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ampak z vidika

    opravičene odsotnosti z naroka zaradi bolezni.

     
  • 38.
    VSL sklep I Cp 2223/2004
    13.7.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50389
    ZOR člen 486, 486/1, 486/2, 486, 486/1, 486/2.
    stvarna napaka
    Sodišče prve stopnje prezre, da je tožeča stranka ves čas postopka

    zatrjevala, da ji je tožena stranka zagotovila, da je z motorjem vse

    v redu, kar pa bi predstavljalo lastnost oziroma odliko, ki je bila

    med strankama izrecno dogovorjena (3. točka 479. člena ZOR). O tem,

    da je bilo o lastnostih motorja govora, navaja tudi tožena stranka

    (vendar le z razliko, da je bila cena zaradi tega med pravdnima

    strankama znižana). Navedena okoliščina bi bila lahko pomembna tako

    pri presojanju dejstva, ali je tožena stranka, ker je zagotavljala

    izrecno lastnost avtomobila, glede na vse ostale okoliščine primera

    za napako motorja vedela, kot pomembna pa se izkaže tudi v primeru,

    če za napako sicer ni vedela. V slednjem primeru je namreč ta

    okoliščina pomembna tudi iz razloga, ker bi bila izključitev

    prodajalčeve odgovornosti v tem primeru nedopustna zaradi

    nemoralnosti. Le-ta bi bila namreč v nasprotju z vsebino

    konkretnega posla, in sicer v nasprotju z izrecno dogovorjeno

    lastnostjo vozila, tj. brezhibnim delovanjem motorja kljub njegovi

    glasnosti. Že po naravi stvari same je nedopustno s pogodbeno

    klavzulo izključiti prodajalčevo odgovornost za pogodbeno dogovorjeno

    lastnost.

     
  • 39.
    VSL sklep II Cp 1696/2004
    13.7.2005
    obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
    VSL50025
    ZOR člen 18, 18/2, 277, 277/1, 324, 919, 919/1, 919/2, 18, 18/2, 277, 277/1, 324, 919, 919/1, 919/2.
    rok izpolnitve - zamudne obresti - dokazno breme
    ZOR zavarovalnici določa štirinajstdnevni izpolnitveni rok, v katerem

    mora izplačati odškodnino ali v pogodbi določeno vsoto. Če

    zavarovalnica v tem roku ne plača, pride v dolžniško zamudo,

    posledica katere je tudi tek zamudnih obresti. Če pa je za ugotovitev

    obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen

    (daljši) čas, teče rok štirinajstih dni od dneva, ko sta bila

    ugotovljena obstoj in znesek njene obveznosti. Dokazno breme o

    obstoju okoliščin, ki opravičujejo podaljšanje roka, je praviloma na

    zavarovalnci, razen če (tako kot v obravnavanem primeru) določila

    splošnih pogojev ne določajo obrnjenega dokaznega bremena.

     
  • 40.
    VSL sklep IV Cp 1558/2005
    13.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51348
    ZPP člen 4, 5, 4, 5.
    načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti
    Pritrditi je treba dolžnikovemu stališču o kršitvi načela

    neposrednosti v primeru, da bi narok za obravnavo, na katerem so

    izvedeni dokazi z zaslišanjem prič, vodil strokovni sodelavec v

    nenavzočnosti sodnika, ki bi o taki zadevi odločil. 2. odst. 54.

    člena Zakona o sodiščih določa, da strokovni sodelavci vodijo glavne

    obravnave vendar le pod vodstvom sodnika. Sodišče je izvedlo dokaz z

    zaslišanjem le dveh prič, medtem ko o izvedbi dokazov z zaslišanjem

    preostalih treh prič ni odločalo oziroma neizvedbe predlaganih

    dokazov ni obrazložilo. Takšna neobrazložena opustitev izvedbe

    dokaznega predloga dolžnika oziroma odločitve o njem pomeni kršitev

    pravice do izjave stranke v postopku, ki je poglaviten element

    pravice do kontradiktornega postopka.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 5
  • >
  • >>