41.

VSL sklep II Cp 1696/2004

13.7.2005

obligacijsko pravo - pogodbeno pravo

VSL50025

ZOR člen 18, 18/2, 277, 277/1, 324, 919, 919/1, 919/2, 18, 18/2, 277, 277/1, 324, 919, 919/1, 919/2.

rok izpolnitve - zamudne obresti - dokazno breme

ZOR zavarovalnici določa štirinajstdnevni izpolnitveni rok, v katerem

mora izplačati odškodnino ali v pogodbi določeno vsoto. Če

zavarovalnica v tem roku ne plača, pride v dolžniško zamudo,

posledica katere je tudi tek zamudnih obresti. Če pa je za ugotovitev

obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen

(daljši) čas, teče rok štirinajstih dni od dneva, ko sta bila

ugotovljena obstoj in znesek njene obveznosti. Dokazno breme o

obstoju okoliščin, ki opravičujejo podaljšanje roka, je praviloma na

zavarovalnci, razen če (tako kot v obravnavanem primeru) določila

splošnih pogojev ne določajo obrnjenega dokaznega bremena.

 

43.

VSL sodba IV Cp 3405/2005

13.7.2005

DRUŽINSKO PRAVO

VSL51342

ZZZDR člen 105, 106.

dodelitev otroka - koristi otroka

Temeljno vodilo sodišču in drugim organom, ki odločajo o mladoletnih

otrocih, njihovih pravicah in razmerjih, je zagotavljanje otrokove

koristi. Pojma otrokova korist pozitivna zakonodaja ne opredeljuje,

iz določb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pa je

mogoče na abstraktni ravni opredeliti, da je v korist otroka takšno

ravnanje, s katerim se zagotavlja otroku pogoje za zdravo rast,

skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in

delo. Vsebino pravnega standarda "korist otroka" je sicer treba

konkretizirati v vsakem primeru posebej z upoštevanjem vseh okoliščin

posameznega primera: z upoštevanjem značilnosti otrokove osebnosti,

osebnosti njegovih staršev, okoliščin in pogojev v katerih živi in se

razvija oziroma bi lahko živel in se razvijal pri enem in drugem od

staršev, navezanosti otroka na druge njemu bližnje osebe (bratje,

sestre, stari starši) kot tudi njegovega odnosa do širšega okolja

(sošolci, prijatelji) - na podlagi vseh teh okoliščin posameznega

primera je treba torej ugotoviti, katero okolje otroku nudi ugodnejše

pogoje za njegov nadaljnji uspešen osebnostni razvoj. Praviloma je v

otrokovo korist, da ima redne osebne stike z obema staršema (106.

člen ZZZDR), po potrebi pa tudi z drugimi osebami, na katere je

navezan. Dejstvo, da eden od staršev onemogoča stike otroka z drugim

od staršev, je okoliščina, ki glede na to, da je v otrokovo korist,

da ima redne osebne stike tudi s tistim od staršev, pri katerem ne

živi, lahko vpliva na odločitev o dodelitvi otroka. Tisti od staršev,

pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, mora namreč opustiti vse,

kar otežuje ali onemogoča otrokove stike (2. odstavek 106. člena

ZZZDR). Če ravna roditelj v nasprotju s tem in preprečuje stike

otroka z drugim roditeljem, ravna v nasprotju z otrokovimi koristmi,

kar lahko privede tudi do zaključka, da ni primerno, da otrok ostane

v vzgoji in varstvu pri njem. V tem je treba pritožbi pritrditi.

Vendar pa je bil v obravnavanem primeru po presoji sodišča (v skladu

z mnenjem dr. T. P.) bistven dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri

dodelitvi otroka, dekličina navezanost na mater oziroma njen občutek

varnosti pri materi, nadaljnji pomemben dejavnik pa emocionalna

navezanost na mlajšega brata. V obravnavanem primeru so se razmere

spremenile in tekom pravdnega postopka je deklica vzpostavila z

očetom redne in pristne stike, ki si jih tudi sama želi. Stanje ob

zaključku glavne obravnave pa je relevantno za odločitev.

Predvidevanja oziroma ugibanja pritožbe, kakšno bo v

prihodnosti ravnanje toženke, ne morejo vplivati na sedanjo

odločitev, če pa bi ponovno res prišlo do prekinitve stikov

s strani matere, bi to utegnilo predstavljati spremenjene

okoliščine, ki bi lahko vlivale na drugačno presojo koristi

otroka v morebitnem novem postopku, zlasti glede na to, da

si stikov z očetom želi tudi deklica sama.

 

45.

VSL sodba I Kp 1716/2004

13.7.2005

kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo

VSL22687

KZ člen 133, 133, 133. ZKP člen 248, 264, 248, 264.

kaznivo dejanje - lahka telesna poškodba

Izvedenec ocenjuje naravo in težo poškodb iz medicinskega vidika,

sodišče pa ocenjuje ali takšna (takšne) poškodba(e) pomenijo katero

od oblik lahke ali težke telesne poškodbe kot jih opredeljuje KZ.

 

47.

VSL sklep I Kp 1713/2004

13.7.2005

kazensko materialno pravo

VSL22665

KZ člen 261, 261.

zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - sodnik

Da bi kršitev zakona s strani sodnika lahko pomenila izrabo sodniške

funkcije ali prestop uradnih pravic, pa je potrebno v opisu kaznivega

dejanja navesti konkretne okoliščine, iz katerih bi izhajala

zatrjevana hujša kršitev z motiviranim naklepom sodnikov, torej, da

so takšno odločitev sprejeli prav z namenom, da se zoper osumljene ne

uvede kazenski postopek, oziroma z namenom, da se oškodovancem

povzroči škoda.

 

49.

VSL sklep II Cp 1880/2004

13.7.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO

VSL50026

ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59, 59/1, 51, 51/1, 51/2, 59, 59/1. ZPP člen 310, 310/1, 310, 310/1. SPZ člen 66, 66/1, 66, 66/1.

tožbeni zahtevek - izrek sklepa - posebno premoženje - skupno premoženje

Tudi pri delni zavrnitvi tožbenega zahtevka mora biti zavrnjeni del

izreka naveden.

 

51.

VSL sklep I Cpg 584/2005

13.7.2005

civilno procesno pravo

VSL06252

ZPP člen 318, 318.

nasprotna tožba - zamudna sodba

Res je sicer, da mora tudi glede nasprotne tožbe sodišče ugotavljati

obstoj procesnih predpostavk, ki jih obravnava v okviru predhodnega

preizkusa tožbe še pred vročitvijo tožbe v odgovor toženi stranki. V

kolikor pa je bila tožena stranka po nasprotni tožbi seznanjena z

nasprotno tožbo s strani sodišča, še preden so bile podane

predpostavke za vročanje nasprotne tožbe v odgovor toženi stranki in

je na trditvene navedbe iz nasprotne tožbe odgovorila tako, da je

nedvoumno nasprotovala tožbenemu zahtevku iz nasprotne tožbe, niso

več podane predpostavke za izdajo zamudne sodbe, s katero bi ugodilo

tožbenemu zahtevku.

 

53.

VSL sodba I Cp 2180/2004

13.7.2005

obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - mednarodno zasebno pravo

VSL50565

ZOR člen 51, 52, 103, 562, 562/1, 51, 52, 103, 562, 562/1. ZMZPP člen 118, 118.

razmerja z mednarodnim elementom - spor s tujim elementom - posojilna pogodba - igranje na srečo - podlaga obveznosti

O razmerju z mednarodnim elementom govorimo vselej, ko okoliščine

pravnega razmerja segajo na različna pravna področja. Ker so

kolizijske norme formalno pravo, je za presojo časovne veljavnosti

splošnega pravnega akta, ki vsebuje kolizijska pravila, odločilen

trenutek, ko pride do sodnega spora, natančneje do vložitve tožbe.

Igra na srečo, imenovana fair-play, ki je bila podlaga, da je tožnik

tožencu posodil denarni znesek, katerega vračilo sedaj zahteva s

tožbo, do uveljavitve Zakona o igrah na srečo ni bila izrecno

prepovedana, zato ni mogoče pritrditi materialnopravnemu stališču

sodišča prve stopnje, da je posojilna poogodba nična zaradi

nedopustne podlage.

 

55.

VDS sklep Pdp 948/2005

12.7.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03047

ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272, 272/1, 272/2. ZDR člen 85, 85/1, 85/3, 85, 85/1, 85/3.

začasna odredba - zadržanje postopka - odpoved

Zadržanja učinkovanja prenehanja PZ zaradi izredne odpovedi

delodajalca ni mogoče podaljšati do odločitve sodišča (85/3 člen

ZDR), če delavec zadžanja učinkovanja prenehanja PZ zaradi odpovedi

ni predhodno zahteval že pri delodajalcu (85/1 člen ZDR). Zato je

predlog za izdajo take začasne odredbe pravilno zavrnjen, čeprav

delavec zadržanja pri delodajalcu ni zahteval zato, ker zaradi

kršitev postopka v zvezi z izredno odpovedjo sindikat ni mogel

pravočasno nasprotovati odpovedi in je bila odpoved ob podaji

nasprotovanja sindikata že realizirana.

 

57.

VDS sodba Pdp 97/2004

8.7.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03039

ZDDO člen 56, 56/1, 56, 56/1. ZDR člen 114, 118, 118/2, 234, 114, 118, 118/2, 234.

starejši delavec

1. Ker je tožniku delovno razmerje prenehalo na podlagi 1. odstavka

56. člena ZDDO (ukinitev delovnega mesta zaradi spremembe

sistemizacije kot posledice reorganizacije), je skladno z določbo

234. člena ZDR, ki določa, da se do spremembe zakonov, ki urejajo

prenehanje delovnega razmerja zaradi nujih operativnih razlogov

uporabljajo določbe tega zakona o odpovedi PZ iz poslovnega razloga,

potrebno izpodbijane sklepe presojati na podlagi določb ZDR o

odpovedi PZ iz poslovnega razloga.

2. Ker je imel tožnik v času izdaje izpodbijanih sklepov status

starejšega delavca, mu skladno s 1. odstavkom 114. člena ZDR delovno

razmerje ne bi smelo prenehati brez njegovega soglasja.

3. Če starejši delavec uživa posebo pravno varstvo pred odpovedjo PZ

iz poslovnega razloga (114. člen ZDR), ne pride v poštev določba 2.

odstavka 118. člena ZDR (ugotovitev sodišča, da upoštevajoč vse

okoliščine in interese obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega

razmerja ni več mogoče), saj bi se na ta način obšel namen varstvene

določbe za starejše delavce po 114. členu ZDR. Tudi sicer je določbo

2. odstavka 118. člena ZDR potrebno razlagati restriktivno in mora

biti ugotovljeno, da nadaljevanje delovnega razmerje dejansko ni več

mogoče in ne le, da bi lahko prišlo do slabih odnosov med delavci oz.

do motenj delovnega procesa.

 

59.

VDSS sodba Pdp 981/2003

8.7.2005

DELOVNO PRAVO

VDS0012826

ZDR (1990) člen 112. ZOR člen 17. ZTPDR člen 23.

plača - plačilo za delo - obveznost plačila - znižanje plače - splošni akt delodajalca - dolžnost izpolnitve obveznosti - kolektivna pogodba

V primerih, ko ne gre za znižanje plač pod nivo izhodiščnih plač iz kolektivnih pogodb, je avtonomija delodajalca, da na drugačen način uredi plače, omejena le z določbami njegovih lastnih aktov in z načelom, da s spremembami ne more posegati v plačo, dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi. Ker je bila možnost spremembe plače v skladu s splošnim aktom delodajalca dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, splošni akt pa je bil izdan zakonito, je bilo znižanje plač tožnika zakonito.