• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 5
  • >
  • >>
  • 41.
    VSL sklep III Cp 1593/2005
    13.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48559
    ZIZ člen 38, 38/7, 38, 38/7.
    stroški izvršilnega postopka - povračilo stroškov - pravočasnost predloga
    V izvršilnem postopku je treba povračilo stroškov zahtevati takoj, ko

    nastanejo in je znana njihova višina, rok tridesetih dni pa je

    določen kot skrajni rok, v katerem se povračilo lahko zahteva. Če je

    višina stroškov znana že veliko prej, preden je upnik zahteval

    njihovo povračilo, se ta ne more uspešno sklicevati na tridesetdnevni

    rok po končanju postopka.

     
  • 42.
    VSL sklep I Cp 2877/05
    13.7.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL51160
    SZ člen 20, 20.
    predkupna pravica
    Najemnik kot bivši imetnik stanovanjske pravice lahko uveljavlja

    predkupno pravico v roku 30 dni od kar je zvedel za kupoprodajno

    pogodbo.

     
  • 43.
    VSL sklep I Cp 2223/2004
    13.7.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50389
    ZOR člen 486, 486/1, 486/2, 486, 486/1, 486/2.
    stvarna napaka
    Sodišče prve stopnje prezre, da je tožeča stranka ves čas postopka

    zatrjevala, da ji je tožena stranka zagotovila, da je z motorjem vse

    v redu, kar pa bi predstavljalo lastnost oziroma odliko, ki je bila

    med strankama izrecno dogovorjena (3. točka 479. člena ZOR). O tem,

    da je bilo o lastnostih motorja govora, navaja tudi tožena stranka

    (vendar le z razliko, da je bila cena zaradi tega med pravdnima

    strankama znižana). Navedena okoliščina bi bila lahko pomembna tako

    pri presojanju dejstva, ali je tožena stranka, ker je zagotavljala

    izrecno lastnost avtomobila, glede na vse ostale okoliščine primera

    za napako motorja vedela, kot pomembna pa se izkaže tudi v primeru,

    če za napako sicer ni vedela. V slednjem primeru je namreč ta

    okoliščina pomembna tudi iz razloga, ker bi bila izključitev

    prodajalčeve odgovornosti v tem primeru nedopustna zaradi

    nemoralnosti. Le-ta bi bila namreč v nasprotju z vsebino

    konkretnega posla, in sicer v nasprotju z izrecno dogovorjeno

    lastnostjo vozila, tj. brezhibnim delovanjem motorja kljub njegovi

    glasnosti. Že po naravi stvari same je nedopustno s pogodbeno

    klavzulo izključiti prodajalčevo odgovornost za pogodbeno dogovorjeno

    lastnost.

     
  • 44.
    VSL sklep II Cp 1696/2004
    13.7.2005
    obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
    VSL50025
    ZOR člen 18, 18/2, 277, 277/1, 324, 919, 919/1, 919/2, 18, 18/2, 277, 277/1, 324, 919, 919/1, 919/2.
    rok izpolnitve - zamudne obresti - dokazno breme
    ZOR zavarovalnici določa štirinajstdnevni izpolnitveni rok, v katerem

    mora izplačati odškodnino ali v pogodbi določeno vsoto. Če

    zavarovalnica v tem roku ne plača, pride v dolžniško zamudo,

    posledica katere je tudi tek zamudnih obresti. Če pa je za ugotovitev

    obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen

    (daljši) čas, teče rok štirinajstih dni od dneva, ko sta bila

    ugotovljena obstoj in znesek njene obveznosti. Dokazno breme o

    obstoju okoliščin, ki opravičujejo podaljšanje roka, je praviloma na

    zavarovalnci, razen če (tako kot v obravnavanem primeru) določila

    splošnih pogojev ne določajo obrnjenega dokaznega bremena.

     
  • 45.
    VSL sodba I Cp 2180/2004
    13.7.2005
    obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - mednarodno zasebno pravo
    VSL50565
    ZOR člen 51, 52, 103, 562, 562/1, 51, 52, 103, 562, 562/1. ZMZPP člen 118, 118.
    razmerja z mednarodnim elementom - spor s tujim elementom - posojilna pogodba - igranje na srečo - podlaga obveznosti
    O razmerju z mednarodnim elementom govorimo vselej, ko okoliščine

    pravnega razmerja segajo na različna pravna področja. Ker so

    kolizijske norme formalno pravo, je za presojo časovne veljavnosti

    splošnega pravnega akta, ki vsebuje kolizijska pravila, odločilen

    trenutek, ko pride do sodnega spora, natančneje do vložitve tožbe.

    Igra na srečo, imenovana fair-play, ki je bila podlaga, da je tožnik

    tožencu posodil denarni znesek, katerega vračilo sedaj zahteva s

    tožbo, do uveljavitve Zakona o igrah na srečo ni bila izrecno

    prepovedana, zato ni mogoče pritrditi materialnopravnemu stališču

    sodišča prve stopnje, da je posojilna poogodba nična zaradi

    nedopustne podlage.

     
  • 46.
    VSL sodba I Kp 148/2005
    13.7.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22662
    KZ člen 38, 38/4, 38/5, 38, 38/4, 38/5.
    izrek kazni
    Sodišče prve stopnje je obdolžencu izreklo za storitev kaznivega

    dejanja ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru po členu

    137/I KZ denarno kazen, glede katere pa v skladu s V. in VI. odst.

    38. člena KZ ni določilo roka za njeno plačilo, niti sankcije za

    primer neuspešne prisilne izterjave in s tem v korist obdolženca

    kršilo kazenski zakon, vendar pa je pritožbeno sodišče takšno kršitev

    lahko le ugotovilo, saj državni tožilec ni vložil pritožbe zoper

    sodbo.

     
  • 47.
    VSL sklep IV Cp 1558/2005
    13.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51348
    ZPP člen 4, 5, 4, 5.
    načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti
    Pritrditi je treba dolžnikovemu stališču o kršitvi načela

    neposrednosti v primeru, da bi narok za obravnavo, na katerem so

    izvedeni dokazi z zaslišanjem prič, vodil strokovni sodelavec v

    nenavzočnosti sodnika, ki bi o taki zadevi odločil. 2. odst. 54.

    člena Zakona o sodiščih določa, da strokovni sodelavci vodijo glavne

    obravnave vendar le pod vodstvom sodnika. Sodišče je izvedlo dokaz z

    zaslišanjem le dveh prič, medtem ko o izvedbi dokazov z zaslišanjem

    preostalih treh prič ni odločalo oziroma neizvedbe predlaganih

    dokazov ni obrazložilo. Takšna neobrazložena opustitev izvedbe

    dokaznega predloga dolžnika oziroma odločitve o njem pomeni kršitev

    pravice do izjave stranke v postopku, ki je poglaviten element

    pravice do kontradiktornega postopka.

     
  • 48.
    VSL sklep IV Cp 2610/2005
    13.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51324
    ZZZDR člen 123, 132, 123, 132. ZPP člen 116, 120, 116, 120.
    vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - preživljanje polnoletnih otrok
    Za vrnitev v prejšnje stanje mora biti poleg drugih pogojev

    izkazano tudi, da je stranki zaradi zamude naroka nastala

    škoda, ki se kaže v tem, da ne more na drug način doseči

    cilja, ki ga je nameravala uresničiti z zamujenim procesnim

    dejanjem. Tožnik meni, da je sodišče prve stopnje

    neutemeljeno zavrnilo predlog tožnikovega pooblaščenca za

    preložitev naroka za zaslišanje tožnika, ker je zaradi

    bolezni izostal z naroka za glavno obravnavo. Ker tožnik

    lahko uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka

    v pritožbi zoper sodbo ta pogoj ni izpolnjen.

    Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz zdravniškega potrdila

    izhaja, da je moral tožnik zaradi poškodbe rame v marcu 2003

    prenehati s študijem na Fakulteti za šport. Sodišče prve stopnje pa

    je ocenilo, da bi kljub navedeni poškodbi tožnik nekatere od izpitov

    opravil in da zato takšna poškodba ne more biti razlog, da tožnik ni

    opravil nobenega izpita. Zato je sodišče že zato zavrnilo tožbeni

    zahtevek, posledično pa je zavrnilo tožnikov predlog naj v zvezi s

    tem zasliši njega, zavrnilo pa je tudi predlog za zaslišanje

    tožnikove matere. Tožnik pa zatrjuje, da je bil za študij na

    Fakulteti za šport trajno onemogočen. Sodišče prve stopnje

    predloženega zdravniškega potrdila zaradi zmotnega materialnopravnega

    izhodišča v tej smeri ni ocenilo. Prav tako bo moralo sodišče prve

    stopnje s tega stališča ponovno oceniti, ali lahko tožnik tudi s

    svojo izpovedjo dokazuje, da je bila poškodba takšne narave, da mu je

    onemogočila študij na fakulteti. Napačna je namreč ocenila sodišča

    prve stopnje, da se tožnik ni odzval vabilu na zaslišanje, s čimer se

    je odpovedal svoji pravici do izvedbe tega dokaza. Tožnik je

    predložil zdravniško potrdilo, v katerem je zdravnik navedel, da je

    na dan naroka za glavno obravnavo tožnik prišel k njemu na pregled in

    je bilo njegovo zdravstveno stanje takšno, da se ni mogel udeležiti

    naroka za glavno obravnavo. Tako bo moralo sodišče prve stopnje

    ponovno oceniti zdravniško opravičilo, vendar ne z vidika

    utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ampak z vidika

    opravičene odsotnosti z naroka zaradi bolezni.

     
  • 49.
    VSL sklep I Cpg 584/2005
    13.7.2005
    civilno procesno pravo
    VSL06252
    ZPP člen 318, 318.
    nasprotna tožba - zamudna sodba
    Res je sicer, da mora tudi glede nasprotne tožbe sodišče ugotavljati

    obstoj procesnih predpostavk, ki jih obravnava v okviru predhodnega

    preizkusa tožbe še pred vročitvijo tožbe v odgovor toženi stranki. V

    kolikor pa je bila tožena stranka po nasprotni tožbi seznanjena z

    nasprotno tožbo s strani sodišča, še preden so bile podane

    predpostavke za vročanje nasprotne tožbe v odgovor toženi stranki in

    je na trditvene navedbe iz nasprotne tožbe odgovorila tako, da je

    nedvoumno nasprotovala tožbenemu zahtevku iz nasprotne tožbe, niso

    več podane predpostavke za izdajo zamudne sodbe, s katero bi ugodilo

    tožbenemu zahtevku.

     
  • 50.
    VSL sklep I Kp 1713/2004
    13.7.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22665
    KZ člen 261, 261.
    zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - sodnik
    Da bi kršitev zakona s strani sodnika lahko pomenila izrabo sodniške

    funkcije ali prestop uradnih pravic, pa je potrebno v opisu kaznivega

    dejanja navesti konkretne okoliščine, iz katerih bi izhajala

    zatrjevana hujša kršitev z motiviranim naklepom sodnikov, torej, da

    so takšno odločitev sprejeli prav z namenom, da se zoper osumljene ne

    uvede kazenski postopek, oziroma z namenom, da se oškodovancem

    povzroči škoda.

     
  • 51.
    VSL sklep I Kp 698/2005
    13.7.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22666
    KZ člen 215, 215/1, 215, 215/1.
    zatajitev
    Kaznivo dejanje zatajitve po I. odstavku 215. člena Kazenskega

    zakonika praviloma temelji na civilno pravnem razmerju, ki pa v

    primeru kršitve pogodbe preide v kaznivo dejanje, ko se kršitelju te

    pogodbe lahko očita protipravna prilastitev zaupane premične stvari.

    V opisu obdolženki očitanega kaznivega dejanja po obtožnem predlogu

    so, kot utemeljeno navaja pritožnik, navedeni vsi znaki obdolženki

    očitanega kaznivega dejanja in tudi pomembne okoliščine, ki to

    ravnanje konkretizirajo - namreč, da obdolženka zaupane ji predmete

    kljub pozivu družbe Z. k. d.o.o. in njihovega odvetnika ni vrnila,

    čeprav se je v pogodbi zavezala, da jih mora vrniti dne 20.1.2004.

    Takšna označba torej pomeni prilastitveni namen, ki se pri kaznivem

    dejanju po členu 215/I KZ kaže tudi v tem, da obdolženec predmetov

    noče vrniti. Odločitev sodišča prve stopnje, da nevrnitev blaga še ne

    pomeni prilastitev in da je to le kršitev civilne pogodbe ter da opis

    obdolženkinega ravnanja ne vsebuje vseh znakov kaznivega dejanja

    zatajitve, tako ni pravilna.

     
  • 52.
    VSL sklep II Cp 2975/05
    13.7.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL50986
    ZOR člen 440, 440/1, 440, 440/1. ZPP člen 69, 69.
    odstop terjatve s pogodbo - sporazum o krajevni pristojnosti
    Ker sta banka in tožena stranka s pogodbo dogovorili pristojnost

    prvostopnega sodišča za vse spore, ki bi izvirali iz te pogodbe,

    torej tudi za spor, kakršen je predmetni, ko na podlagi citirane

    pogodbene določbe namesto banke tožeča stranka kot cesionar

    uveljavlja terjatev zaradi neporavnanih pogodbenih obveznosti tožene

    stranke, je tožeča stranka upravičeno vložila tožbo pri pogodbeno

    dogovorjenem sodišču.

    Bistveno je, da je s cesijsko izjavo izkazan nastanek cesijskega

    razmerja, predvidenega tudi v kreditni pogodbi, na podlagi katerega

    tožeča stranka v tej pravdi uveljavlja svoj tožbeni zahtevek. Zaradi

    takšnega prenosa pravic iz pogodbenega razmerja v konkretnem primeru

    ni mogoče zanikati tesne povezanosti med prenešeno terjatvijo in

    pogodbenim dogovorom o krajevni pristojnosti sodišča, ki ga izraža

    tudi določba 1. odstavka 440. člena ZOR (veljavnega v času nastanka

    spornega razmerja), po kateri ima prevzemnik (cesionar) nasproti

    dolžniku (cesusu) povsem enake pravice, kot jih je imel do odstopa

    nasproti njemu odstopnik (cedent).

     
  • 53.
    VSL sklep II Cp 2217/2005
    13.7.2005
    obligacijsko pravo - stvarno pravo
    VSL50247
    ZPSPP člen 29, 29. OZ člen 86, 86. SPZ člen 31, 31.
    motenje posesti - sodno varstvo - samopomoč - najemno razmerje
    V skladu z določbo 29. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih

    prostorih, ki je kogentnega značaja, je za primer kršenja pogodbene

    obveznosti iz najemne pogode predviden izključno sodni postopek.

    Pogodbeno določilo, ki omogoča, da najemodajalec sam izprazni

    poslovni prostor in odvzame posest najemniku, je zato nično (člen 86.

    OZ).

     
  • 54.
    VDS sodba Pdp 833/2005
    12.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03062
    ZPP člen 99, 99/4, 99, 99/4. ZDSS-1 člen 28, 28/1, 28/6, 28, 28/1, 28/6.
    zamudna sodba - odpoved pooblastila
    Sodišče je zakonito izdalo zamudno sodbo skladno z 1. odstavkom 28.

    člena ZDSS-1, zaradi odsotnosti tožene stranke s poravnalnega naroka,

    saj je bilo vabilo zakonitemu zastopniku tožene stranke (direktorju

    gospodarske družbe) z opozorilom po 6. odstavku 28. člena ZDSS-1

    izkazano, pooblaščenec tožene stranke (odvetnik) pa je bil na naroku,

    na katerem je odpovedal pooblastilo toženi stranki, seznanjen s

    preložitvijo oz. datumom poravnalnega naroka in se je pisnemu vabilu

    odpovedal. Izpodbijana zamudna sodba ni nezakonita zgolj zato, ker

    sodišče direktorja tožene stranke ni obvestilo o tem, da mu je

    odvetnik odpovedal pooblastilo, zaradi česar se sam ni udeležil

    razpisanega naroka, saj je menil, da se ga bo udeležil odvetnik. Pri

    zastopanju stranke gre za notranje razmerje med stranko in njenim

    pooblaščencem, zato sodišče ni dolžno stranke obveščati o tem, da ji

    je pooblaščenec na naroku odpovedal pooblastilo.

     
  • 55.
    VDS sklep Pdp 948/2005
    12.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03047
    ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272, 272/1, 272/2. ZDR člen 85, 85/1, 85/3, 85, 85/1, 85/3.
    začasna odredba - zadržanje postopka - odpoved
    Zadržanja učinkovanja prenehanja PZ zaradi izredne odpovedi

    delodajalca ni mogoče podaljšati do odločitve sodišča (85/3 člen

    ZDR), če delavec zadžanja učinkovanja prenehanja PZ zaradi odpovedi

    ni predhodno zahteval že pri delodajalcu (85/1 člen ZDR). Zato je

    predlog za izdajo take začasne odredbe pravilno zavrnjen, čeprav

    delavec zadržanja pri delodajalcu ni zahteval zato, ker zaradi

    kršitev postopka v zvezi z izredno odpovedjo sindikat ni mogel

    pravočasno nasprotovati odpovedi in je bila odpoved ob podaji

    nasprotovanja sindikata že realizirana.

     
  • 56.
    VDSS sodba Pdp 1314/2003
    8.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS0012827
    ZDR (1990) člen 112. ZOR člen 17. ZTPDR člen 23.
    plača - plačilo za delo - obveznost plačila - znižanje plače - splošni akt delodajalca - dolžnost izpolnitve obveznosti - kolektivna pogodba
    V primerih, ko ne gre za znižanje plač pod nivo izhodiščnih plač iz kolektivnih pogodb, je avtonomija delodajalca, da na drugačen način uredi plače, omejena le z določbami njegovih lastnih aktov in z načelom, da s spremembami ne more posegati v plačo, dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi. Ker je bila možnost spremembe plače v skladu s splošnim aktom delodajalca dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, splošni akt pa je bil izdan zakonito, je bilo znižanje plač tožnikov zakonito.
  • 57.
    VDSS sodba Pdp 981/2003
    8.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS0012826
    ZDR (1990) člen 112. ZOR člen 17. ZTPDR člen 23.
    plača - plačilo za delo - obveznost plačila - znižanje plače - splošni akt delodajalca - dolžnost izpolnitve obveznosti - kolektivna pogodba
    V primerih, ko ne gre za znižanje plač pod nivo izhodiščnih plač iz kolektivnih pogodb, je avtonomija delodajalca, da na drugačen način uredi plače, omejena le z določbami njegovih lastnih aktov in z načelom, da s spremembami ne more posegati v plačo, dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi. Ker je bila možnost spremembe plače v skladu s splošnim aktom delodajalca dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, splošni akt pa je bil izdan zakonito, je bilo znižanje plač tožnika zakonito.
  • 58.
    VDS sklep Pdp 378/2005
    8.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03040
    ZPP člen 394, 394-2, 394, 394-2.
    zamudna sodba - obnova postopka - pravnomočnost
    Obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena ZPP je podan, če stranki ni

    bilo omogočeno sodelovanje v postopku do izdaje sodne odločbe, ne pa

    v primeru, če ji sodišče ni vročilo odločbe oz. če ji odločbe ni

    vročilo pravilno. Vročitev odločbe je pogoj za njeno pravnomočnost in

    s tem za obnovo postopka, saj je obnova postopka mogoča le, če je

    postopek že pravnomočno končan.

     
  • 59.
    VDS sodba Pdp 97/2004
    8.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03039
    ZDDO člen 56, 56/1, 56, 56/1. ZDR člen 114, 118, 118/2, 234, 114, 118, 118/2, 234.
    starejši delavec
    1. Ker je tožniku delovno razmerje prenehalo na podlagi 1. odstavka

    56. člena ZDDO (ukinitev delovnega mesta zaradi spremembe

    sistemizacije kot posledice reorganizacije), je skladno z določbo

    234. člena ZDR, ki določa, da se do spremembe zakonov, ki urejajo

    prenehanje delovnega razmerja zaradi nujih operativnih razlogov

    uporabljajo določbe tega zakona o odpovedi PZ iz poslovnega razloga,

    potrebno izpodbijane sklepe presojati na podlagi določb ZDR o

    odpovedi PZ iz poslovnega razloga.

    2. Ker je imel tožnik v času izdaje izpodbijanih sklepov status

    starejšega delavca, mu skladno s 1. odstavkom 114. člena ZDR delovno

    razmerje ne bi smelo prenehati brez njegovega soglasja.

    3. Če starejši delavec uživa posebo pravno varstvo pred odpovedjo PZ

    iz poslovnega razloga (114. člen ZDR), ne pride v poštev določba 2.

    odstavka 118. člena ZDR (ugotovitev sodišča, da upoštevajoč vse

    okoliščine in interese obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega

    razmerja ni več mogoče), saj bi se na ta način obšel namen varstvene

    določbe za starejše delavce po 114. členu ZDR. Tudi sicer je določbo

    2. odstavka 118. člena ZDR potrebno razlagati restriktivno in mora

    biti ugotovljeno, da nadaljevanje delovnega razmerje dejansko ni več

    mogoče in ne le, da bi lahko prišlo do slabih odnosov med delavci oz.

    do motenj delovnega procesa.

     
  • 60.
    VDS sodba Pdp 1012/2004
    7.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03050
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/1, 88/1-1.
    odpoved - pogodba o zaposlitvi - pravni interes
    Delodajelec podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more enostransko

    preklicati. Potem, ko je delavec redno odpoved PZ iz poslovnega

    razloga že prejel, je za preklic odpovedi potrebna njegova

    privolitev, ne glede na to, ali delavec preklic odpovedi PZ prejne

    pred vložitvijo tožbe ali po tem, ko je tožbo že vložil.

    Ker enostranski preklic nima pravnih posledic in s preklicem odpovedi

    PZ ne oživi, ima delavec pravni interes za vložitev tožbe in mora

    sodišče odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka za ugotovitev

    nezakonitosti redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga.

     
  • <<
  • <
  • 3
  • od 5
  • >
  • >>