• Najdi
  • <<
  • <
  • 4
  • od 5
  • >
  • >>
  • 61.
    VSL sodba I Cpg 718/2003
    7.7.2005
    obligacijsko pravo
    VSL06206
    ZOR člen 468/1, 468/1.
    pogodba - izročitev stvari
    Predmet izpolnitve prodajne pogodbe je to, kar je dogovorjeno. V

    konkretnem primeru je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da

    tožena stranka ni postavila relevatnih trditev o tem, da naj bi se s

    tožečo stranko dogovorili, da se vročitev stvari šteje za opravljeno

    le z vročitvijo blaga toženi stranki skupaj z vročitvijo atestov.

    Prodajalec je dolžan kupcu vročiti stvar v brezhibnem stanju. Tožena

    stranka ni trdila, da blago ni bilo v brezhibnem stanju. Zato se

    tožena stranka proti zahtevku za plačilo blaga ne more uspešno

    upirati le s trditvami, da ob dobavi blaga niso bili vročeni tudi

    atesti.

     
  • 62.
    VSL sodba in sklep I Cpg 365/2004
    7.7.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL06225
    ZOR člen 154, 154/1, 155, 189, 189/2, 200, 154, 154/1, 155, 189, 189/2, 200.
    škoda - izgubljeni dobiček - nepremoženjska škoda
    Višino škode iz naslova izgubljenega dobička je tožeča stranka

    opredelila z navedbo, da ima ob prodaji enega vozila 600.000,00 SIT

    zaslužka, ob desetih neprodanih vozilih pa naj bi bila zato

    prikrajšana za 6.000.000,00 SIT. Obstoj te škode, ki naj bi bil po

    trditvah tožeče stranke v vzročni zvezi z očitanimi kršitvami, je

    utemeljevala s trditvami, da se je prodaja vozil znamke C.V.

    zmanjšala v letu 1998 v razmerju do konkurenčnih vozil, kar se je

    nadaljevalo tudi v letih 1999 in 2000. Prodaja tega vozila pa naj bi

    bila tudi manjša od planiranih izhodišč v letih 1998, 1999 in 2000

    (trditve tožeče stranke po VI. točko, l. št. 25).

    Te trditve po presoji pritožbenega sodišča ne dajejo osnove za

    ugotavljanje, kaj je bil za tožečo stranko v trenutku očitanih

    kršitev "normalni tek stvari" pri prodaji spornih vozil. "Normalni

    tek stvari" v kontekstu 3. odst. 189. čl. ZOR je namreč poslovanje v

    takšnem obsegu, kot ga lahko predvidevamo glede na poslovanje v

    preteklih obdobjih (Nina Plavšak v Obligacijski zakonik s

    komentarjem, 2003, 1. knjiga, stran 950). Povedano drugače, pojem

    "normalni tek stvari" iz 3. odst. 189. čl. ZOR opredeljujejo pretekla

    dejstva iz poslovanja, za katerega tožeča stranka trdi, da je bilo

    prizadeto zaradi očitanih kršitev. Le na podlagi teh dejstev je moč

    sklepati tudi o obstoju vzročne zveze med očitanimi kršitvami in

    zatrjevanim izgubljenim dobičkom, ki je tudi predpostavka

    odškodninske obveznosti. Trditev o teh, preteklih dejstvih iz

    trgovanja s spornimi avtomobili, to je avtomobili C. V., ki so ji

    služili za izračun premožejske škode, pa tožeča stranka ni podala.

     
  • 63.
    VDS sklep Pdp 895/2005
    7.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03036
    ZDR člen 85, 85/1, 85/3, 85, 85/1, 85/3.
    začasna odredba - krivdna odgovornost - zadržanje izvršitve sklepa delodajalca
    Pogoji za izdajo začasne odredbe zadržanja učinkovanja redne odpovedi

    PZ iz krivdnega razloga po 3. odstavku 85. člena ZDR niso podani,

    čeprav je sindikat odpovedi nasprotoval, saj delavec ni predhodno

    zahteval zadržanja učinkovanja prenehanja PZ zaradi odpovedi pri

    delodajalcu po 1. odstavku 85. člena ZDR.

     
  • 64.
    VSL sodba in sklep I Cpg 1043/2004
    7.7.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05552
    ZPPSL člen 40, 40/4, 41, 63, 63/1, 40, 40/4, 41, 63, 63/1.
    prisilna poravnava - učinek - dolžnik - prijava
    Pogodba, ki je bila od začetka postopka prisilne poravnave delno

    izpolnjena, ni bila med postopkom prisilne poravnave odpovedana.

    Dolžnik je dolžan izpolniti (plačati opravljeno delo) pogodbeno

    obveznost skladno s pogodbo.

     
  • 65.
    VDS sodba Pdp 1012/2004
    7.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03050
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/1, 88/1-1.
    odpoved - pogodba o zaposlitvi - pravni interes
    Delodajelec podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more enostransko

    preklicati. Potem, ko je delavec redno odpoved PZ iz poslovnega

    razloga že prejel, je za preklic odpovedi potrebna njegova

    privolitev, ne glede na to, ali delavec preklic odpovedi PZ prejne

    pred vložitvijo tožbe ali po tem, ko je tožbo že vložil.

    Ker enostranski preklic nima pravnih posledic in s preklicem odpovedi

    PZ ne oživi, ima delavec pravni interes za vložitev tožbe in mora

    sodišče odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka za ugotovitev

    nezakonitosti redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga.

     
  • 66.
    VSL sklep I Cpg 307/2007
    7.7.2005
    PRAVO DRUŽB
    VSL07640
    Zpre člen 67, 67/2, 67, 67/2. ZGD-1 člen 318, 318/2, 318, 318/2.
    posebni revizor - postavitev posebnega revizorja
    Pritožbeno sodišče se v tem delu strinja s pritožnikom, da ni naloga sodišča v nepravdnem postopku, razčiščevati ekonomsko utemeljenost poslovne odločitve, ki naj bi bila predmet predlaganja revizije. Naloga sodišča je v tem delu zgolj ugotovitev, ali je predlagateljica izkazala, da obstoji vzrok za domnevo, da je v postopanju nasprotne udeleženke prišlo do nepoštenosti. Dejstvo odpisa tako visokih terjatev nasprotne udeleženke in od nje odvisne družbe po mnenju pritožbenega sodišča ustreza pojmu iz 2. odstavka 318. člena ZGD-1, to je pojmu vzroka za domnevo, da je prišlo do nepoštenosti v poslovanju nasprotnega udeleženca.

     
  • 67.
    VDS sklep Pdp 834/2005
    7.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03035
    ZPP člen 189, 189/1, 189/3, 189, 189/1, 189/3.
    litispendenca - tožba - obstoj pravde
    Pravda začne teči z vročitvijo tožbe toženi stranki (1. odstavek 189.

    člena ZPP) in ne že z vložitvijo tožbe. Zato je sodišče prve stopnje

    kasneje vloženo tožbo nepravilno zavrglo zaradi litispendence, saj je

    zmotno štelo, da že predhodno vložena tožba zadostuje za odločitev o

    zavrženju kasneje vložene tožbe (3. odstavek 189. člena ZPP). Takšna

    odločitev bi bila zakonita le, če bi bila predhodno vložena tožba

    toženi stranki vročena.

     
  • 68.
    VDS sodba Pdp 145/2005
    7.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03010
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88, 88/1, 88/1-2.
    odpoved delavca - bolezen delavca
    Dalj časa trajajoča bolniška odsotnost delavca z dela, tudi če

    delavec zaradi bolezni ne bo več sposoben opravljati dela na svojem

    delovnem mestu (saj zaradi zdravstvenih težav ne sme več prihajati v

    stik z moko), ne predstavlja razloga nesposobnosti po 2. alineji 1.

    odstavka 88. člena ZDR.

     
  • 69.
    VDS sklep Pdp 840/2005
    7.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03046
    ZPP člen 105a, 105a/1, 105a, 105a/1.
    oprostitev plačila - odgovor na tožbo - pravna oseba
    Pravno osebo lahko sodišče v sporih v zvezi z njeno dejavnostjo

    oprosti plačila sodnih taks, če ta nima sredstev za plačilo in jih

    tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti le za vloge,

    naštete v 1. odstavku 105a člena ZPP. Ker odgovor na tožbo v

    citiranem členu ni zajet, je sodišče pravilno zavrnilo predlog tožene

    stranke za oprostitev plačila sodbe takse za odgovor na tožbo.

     
  • 70.
    VSL sklep IV Cp 2736/2005
    6.7.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51322
    ZZZDR člen 82č, 82č.
    preživljanje zakonca - preživnina - spremenjene razmere
    Med stroške za zadovoljevanje potreb preživninskega

    zavezanca nedvomno spadajo stroški hrane, obleke, obutve,

    režijski stroški (kot so stroški elektrike, vode, komunale,

    ogrevanja in telefona) ter stroški najemnine. Dejstvo, da je

    te njene stroške ob prvi določitvi preživnine še med

    trajanjem zakonske zveze kril bivši mož in mu je bila zato

    tudi določena nekoliko nižja preživnina, da pa teh stroškov

    sedaj ne krije več, ampak jih mora kriti sama toženka, je pravno

    odločilno dejstvo, do katerega bi se sodišče moralo opredeliti in ga

    upoštevati pri odločitvi o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

     
  • 71.
    VSL sklep III Cp 3098/2005
    6.7.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49768
    Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 1, 1/4.
    rubež - stroški izvršitelja
    Po določbi 4. odstavka Tarifne številke 1 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Ur. l. RS, št. 18/2003, v nadaljevanju Pravilnik) je izvršitelj upravičen do plačila v višini 25 % plačila po Tarifni številki 1 v primerih, če je rubež neuspešen ali neizveden iz

    razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe oziroma ker ni rubljivih predmetov. Navedeno določilo tarife je po presoji pritožbenega sodišča potrebno razlagati tako, da izvršitelju pripada plačilo le v primeru, če izvršitelj odide na kraj razpisanega rubeža, pa tega ne opravi, ker na primer dolžnika ni doma ali ugotovi, da se je dolžnik preselil in v podobnih primerih ali pa je rubež neuspešen,

    ker izvršitelj ne najde rubljivih predmetov.

     
  • 72.
    VSL sodba II Cp 2132/2004
    6.7.2005
    zavarovalno pravo
    VSL50036
    ZOR člen 898, 898/2, 913, 913/3, 913/4, 898, 898/2, 913, 913/3, 913/4.
    zavarovalna pogodba - kasko zavarovanje - zavarovanje - prenehanje zavarovalne pogodbe
    Tudi pogodba o kasku zavarovanju, sklenjena za nedoločen čas, lahko

    preneha sporazumno. V takšnem primeru je neutemeljeno sklicevanje na

    določbe splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska, ki

    urejajo enostransko odpoved pogodbe in tudi sklicevanje na zakonske

    določbe, ki urejajo posledice neplačila zavarovalne premije.

     
  • 73.
    VSL sklep IV Cp 3190/2005
    6.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51319
    ZZZDR člen 106/5, 106/5. ZNP člen 24, 24.
    otrokova želja
    Odvzem pravice do stikov z otrokom, oziroma prepoved stikov

    je popolna omejitev stikov z otrokom, kakršnakoli določitev

    obsega stikov in načina izvrševanja stikov pa je delna

    omejitev stikov z otrokom. Tako predlog matere, kot predlog

    očeta je po svoji vsebini predlog, naj sodišče zaradi

    varstva koristi otroka stike z očetom omeji. Zato je sodišče

    prve stopnje pravilno uporabilo določbo 24. člena ZNP, ko je

    po materinem umiku predloga za prepoved stikov postopek

    nadaljevalo po predlogu očeta za določitev stikov enkrat

    tedensko pod nadzorom v varni sobi.

     
  • 74.
    VSL sklep III Cp 778/2005
    6.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48560
    ZIZ člen 24, 24/1, 24/4, 37, 37/1, 100, 100/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1.
    prekinitev izvršilnega postopka - smrt dolžnika - nadaljevanje izvršbe
    Če stranka, ki ima pooblaščenca (ki mu je dana pravica, da opravlja

    vsa pravdna dejanja), med izvršilnim postopkom umre, do prekinitve

    postopka ne pride. Pooblaščenec opravlja še naprej svojo funkcijo kot

    zastopnik dedičev umrle stranke. Povedano velja za procesno

    nadaljevanje izvršbe in za procesni položaj stranke v postopku. Od

    tega vprašanja je potrebno ločiti vprašanje pasivne legitimacije

    novega dolžnika (dediča) v materialnopravnem smislu. Zato bo moralo

    sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka, kljub temu, da do

    prekinitve ni prišlo, odločiti o vstopu novega dolžnika v izvršbo s

    posebnim sklepom z možnostjo ugovora novega dolžnika. Pravno

    nasledstvo novega dolžnika (dediča) bo moralo biti izkazano z listino

    iz 1. odstavka 24. člena ZIZ, v konkretnem primeru torej s sklepom o

    dedovanju.

     
  • 75.
    VSL sklep II Cp 1539/04
    6.7.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50990
    ZD člen 84, 84. ZDEN člen 81.
    dedovanje - ustna oporoka
    ODZ je določal, da je pravni naslov za posredno pridobitev lastninske

    pravice pogodba, odredba za primer smrti, sodniški izrek ali naredba

    zakona. Le za pridobitev lastninske pravice na podlagi pogodbe ali

    sodne odločbe pa je zahteval še nadaljnji pogoj, t. j. razpolagalni

    pravni posel, vknjižbo ali intabulacijo. To pomeni, da če se je

    lastninska pravica pridobila na podlagi zakona, vpis v zemljiško

    knjigo ni bil konstitutiven element za pridobitev lastninske pravice.

     
  • 76.
    VSL sodba II Cp 1775/2004
    6.7.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50040
    SZ člen 53, 53/1, 53/2, 53/3, 53/4, 59, 59/2, 53, 53/1, 53/2, 53/3, 53/4, 59, 59/2, 53, 53/1, 53/2, 53/3, 53/4, 59, 59/2.
    stanovanjska najemna razmerja - odpoved najemne pogodbe - krivdni razlog - najemno razmerje
    Tožena stranka v pravdi niti ni zatrjevala, da je o socialni stiski

    obvestila center za socialno delo, pri centru pridobila potrdilo, da

    zaradi socialne stiske ne zmore plačevati najemnine in stanovanjskih

    stroškov, in da je potrdilo v 15 dneh od nastopa socialne stiske

    predložila tožeči stranki kot lastniku stanovanja in občinskemu

    organu, pristojnemu za stanovanjske zadeve. Že zato in upoštevaje

    ugotovitev, da kljub opominu od februarja 2002 dalje ne plačuje

    najemnine in stroškov, je tožbeni zahtevek na odpoved najemne pogodbe

    in izpraznitev stanovanja utemeljen. Sodišče prve stopnje je tako po

    nepotrebnem samo ugotavljalo, ali tožena stranka zaradi socialne

    stiske ne zmore plačevati najemnine in stroškov.

     
  • 77.
    VDS sklep Psp 319/2005
    6.7.2005
    UPRAVNI SPOR
    VDS03715
    ZDSS-1 člen 7, 7.
    pristojnost - socialni spor - samozaposleni v kulturi - plačilo prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna
    V sporu v zvezi s plačevanjem prispevkov za socialno varnost iz

    državnega proračuna je odločilno, ali upravičenec izpolnjuje

    pogoje iz 7. in 9. čl. Uredbe, da je vpisan v razvid

    samozaposlenih v kulturi in da njegovo delo pomeni izjemen

    kulturini prispevek ali da opravlja deficitarni poklic. Obveznost

    plačila prispevkov ne temelji na zavarovalnem razmeru iz 7. čl.

    ZDSS-1, niti ne gre za socialni prejemek, čeprav je dodatni (ne

    pa temeljni) pogoj tudi premoženjski cezus. Ker niso izpolnjeni

    kriteriji iz 7. čl. ZDSS-1, ne gre za socialni spor. Odločbo, ki

    je predmet presoje, je izdal državni organ kot nosilec javnosti

    pooblastil v skladu z zakonom o uresničevanju njenega interesa,

    zato gre za upravni spor.

     
  • 78.
    VSL sodba II Cp 2216/2005
    6.7.2005
    civilno procesno pravo - pravo intelektualne lastnine
    VSL50042
    ZOR člen 219, 219. ZASP člen 148, 157, 148, 157.
    male avtorske pravice
    Tudi dejstvo, da med pravdnima strankama ni bila sklenjena pogodba,

    ker je toženka ni podpisala, ne vpliva na obveznost tožene stranke,

    da plača avtorski honorar za predvajanje glasbenih del v njenem

    lokalu. Kot je bilo že navedeno, tožeča stranka nastopa kot zakonski

    zastopnik avtorjev s pooblastilom, da uveljavlja celovito sodno

    varstvo avtorskih pravic, ki pripadajo samim avtorjem, zato lahko

    uveljavlja vse tiste pravice, ki bi jih lahko uveljavljali avtorji

    sami. Kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic obsega tudi pobiranje

    in izterjavo avtorskih honorarjev in nadomestil za uporabo avtorskih

    del.

     
  • 79.
    VSL sodba I Cp 1657/2004
    6.7.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50656
    ZOR člen 606, 613, 614, 616, 619, 621, 623, 623/2, 623/3, 606, 613, 614, 616, 619, 621, 623, 623/2, 623/3.
    jamčevanje za napake - neizpolnitev pogodbe - stvarna napaka
    Ob ugotovljenem dejanskem stanju o obsegu naročila in prevzemu

    izvršilnega dela, v katerega pritožbeno sodišče v povzetku v sporu

    majhne vrednosti ne sme posegati, je materialnopravno izhodišče

    sodišča prve stopnje o stvarnih napakah izvršilnega dela pravilno,

    očitek, da gre za neizpolnitev obveznosti in da bi moralo sodišče

    prve stopnje upoštevati ugovor sočasnosti izpolnitve pa neutemeljen.

     
  • 80.
    VSL sodba I Cp 1978/04
    6.7.2005
    stvarno pravo - obligacijsko pravo
    VSL50392
    ZST člen 4, 5, 4, 5.
    pridobitev lastninske pravice - ničnost pogodbe - vpis v zemljiško knjigo
    Določena nepremičnina lahko pridobi status grajenega javnega dobrega

    samo z izdajo odločbe pristojnega organa, ki pa v obravnavanem

    primeru ni bila nikoli izdana. Ker sporna nepremičnina statusa

    grajenega javnega dobrega ni pridobila (in posledično tudi v

    zemljiški knjigi ni bila vpisana kot javno dobro), je bil pravni

    promet s to nepremičino dopusten.

     
  • <<
  • <
  • 4
  • od 5
  • >
  • >>