• Najdi
  • <<
  • <
  • 4
  • od 5
  • >
  • >>
  • 61.
    VSC sodba Cp 191/2004
    7.7.2005
    obligacijsko pravo
    VSC01164
    ZOR člen 85, 85/1, 87, 87/1, 148, 148/1, 85, 85/1, 87, 87/1, 148, 148/1.
    pogodba - prekoračitev pooblastil
    Čeprav je pogodbo o vplačilu are v imenu in za račun prodajalke podpisal posrednik, takšna pogodba zavezuje neposredno zastopano in drugo pogodbeno stranko. Slednja tako od posrednika, ki ni pogodbena stranka, ne more zahtevati njene razveljavitve, niti njene spremembe v smislu znižanja are ter posledično vrnitve (preveč) plačanega zneska.

     
  • 62.
    VSL sodba I Cpg 718/2003
    7.7.2005
    obligacijsko pravo
    VSL06206
    ZOR člen 468/1, 468/1.
    pogodba - izročitev stvari
    Predmet izpolnitve prodajne pogodbe je to, kar je dogovorjeno. V

    konkretnem primeru je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da

    tožena stranka ni postavila relevatnih trditev o tem, da naj bi se s

    tožečo stranko dogovorili, da se vročitev stvari šteje za opravljeno

    le z vročitvijo blaga toženi stranki skupaj z vročitvijo atestov.

    Prodajalec je dolžan kupcu vročiti stvar v brezhibnem stanju. Tožena

    stranka ni trdila, da blago ni bilo v brezhibnem stanju. Zato se

    tožena stranka proti zahtevku za plačilo blaga ne more uspešno

    upirati le s trditvami, da ob dobavi blaga niso bili vročeni tudi

    atesti.

     
  • 63.
    VDS sklep Pdp 834/2005
    7.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03035
    ZPP člen 189, 189/1, 189/3, 189, 189/1, 189/3.
    litispendenca - tožba - obstoj pravde
    Pravda začne teči z vročitvijo tožbe toženi stranki (1. odstavek 189.

    člena ZPP) in ne že z vložitvijo tožbe. Zato je sodišče prve stopnje

    kasneje vloženo tožbo nepravilno zavrglo zaradi litispendence, saj je

    zmotno štelo, da že predhodno vložena tožba zadostuje za odločitev o

    zavrženju kasneje vložene tožbe (3. odstavek 189. člena ZPP). Takšna

    odločitev bi bila zakonita le, če bi bila predhodno vložena tožba

    toženi stranki vročena.

     
  • 64.
    VSL sodba in sklep I Cpg 365/2004
    7.7.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL06225
    ZOR člen 154, 154/1, 155, 189, 189/2, 200, 154, 154/1, 155, 189, 189/2, 200.
    škoda - izgubljeni dobiček - nepremoženjska škoda
    Višino škode iz naslova izgubljenega dobička je tožeča stranka

    opredelila z navedbo, da ima ob prodaji enega vozila 600.000,00 SIT

    zaslužka, ob desetih neprodanih vozilih pa naj bi bila zato

    prikrajšana za 6.000.000,00 SIT. Obstoj te škode, ki naj bi bil po

    trditvah tožeče stranke v vzročni zvezi z očitanimi kršitvami, je

    utemeljevala s trditvami, da se je prodaja vozil znamke C.V.

    zmanjšala v letu 1998 v razmerju do konkurenčnih vozil, kar se je

    nadaljevalo tudi v letih 1999 in 2000. Prodaja tega vozila pa naj bi

    bila tudi manjša od planiranih izhodišč v letih 1998, 1999 in 2000

    (trditve tožeče stranke po VI. točko, l. št. 25).

    Te trditve po presoji pritožbenega sodišča ne dajejo osnove za

    ugotavljanje, kaj je bil za tožečo stranko v trenutku očitanih

    kršitev "normalni tek stvari" pri prodaji spornih vozil. "Normalni

    tek stvari" v kontekstu 3. odst. 189. čl. ZOR je namreč poslovanje v

    takšnem obsegu, kot ga lahko predvidevamo glede na poslovanje v

    preteklih obdobjih (Nina Plavšak v Obligacijski zakonik s

    komentarjem, 2003, 1. knjiga, stran 950). Povedano drugače, pojem

    "normalni tek stvari" iz 3. odst. 189. čl. ZOR opredeljujejo pretekla

    dejstva iz poslovanja, za katerega tožeča stranka trdi, da je bilo

    prizadeto zaradi očitanih kršitev. Le na podlagi teh dejstev je moč

    sklepati tudi o obstoju vzročne zveze med očitanimi kršitvami in

    zatrjevanim izgubljenim dobičkom, ki je tudi predpostavka

    odškodninske obveznosti. Trditev o teh, preteklih dejstvih iz

    trgovanja s spornimi avtomobili, to je avtomobili C. V., ki so ji

    služili za izračun premožejske škode, pa tožeča stranka ni podala.

     
  • 65.
    VDS sodba Pdp 145/2005
    7.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03010
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88, 88/1, 88/1-2.
    odpoved delavca - bolezen delavca
    Dalj časa trajajoča bolniška odsotnost delavca z dela, tudi če

    delavec zaradi bolezni ne bo več sposoben opravljati dela na svojem

    delovnem mestu (saj zaradi zdravstvenih težav ne sme več prihajati v

    stik z moko), ne predstavlja razloga nesposobnosti po 2. alineji 1.

    odstavka 88. člena ZDR.

     
  • 66.
    VSL sodba in sklep I Cpg 1043/2004
    7.7.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05552
    ZPPSL člen 40, 40/4, 41, 63, 63/1, 40, 40/4, 41, 63, 63/1.
    prisilna poravnava - učinek - dolžnik - prijava
    Pogodba, ki je bila od začetka postopka prisilne poravnave delno

    izpolnjena, ni bila med postopkom prisilne poravnave odpovedana.

    Dolžnik je dolžan izpolniti (plačati opravljeno delo) pogodbeno

    obveznost skladno s pogodbo.

     
  • 67.
    VDS sklep Pdp 840/2005
    7.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03046
    ZPP člen 105a, 105a/1, 105a, 105a/1.
    oprostitev plačila - odgovor na tožbo - pravna oseba
    Pravno osebo lahko sodišče v sporih v zvezi z njeno dejavnostjo

    oprosti plačila sodnih taks, če ta nima sredstev za plačilo in jih

    tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti le za vloge,

    naštete v 1. odstavku 105a člena ZPP. Ker odgovor na tožbo v

    citiranem členu ni zajet, je sodišče pravilno zavrnilo predlog tožene

    stranke za oprostitev plačila sodbe takse za odgovor na tožbo.

     
  • 68.
    VSL sklep I Cpg 307/2007
    7.7.2005
    PRAVO DRUŽB
    VSL07640
    Zpre člen 67, 67/2, 67, 67/2. ZGD-1 člen 318, 318/2, 318, 318/2.
    posebni revizor - postavitev posebnega revizorja
    Pritožbeno sodišče se v tem delu strinja s pritožnikom, da ni naloga sodišča v nepravdnem postopku, razčiščevati ekonomsko utemeljenost poslovne odločitve, ki naj bi bila predmet predlaganja revizije. Naloga sodišča je v tem delu zgolj ugotovitev, ali je predlagateljica izkazala, da obstoji vzrok za domnevo, da je v postopanju nasprotne udeleženke prišlo do nepoštenosti. Dejstvo odpisa tako visokih terjatev nasprotne udeleženke in od nje odvisne družbe po mnenju pritožbenega sodišča ustreza pojmu iz 2. odstavka 318. člena ZGD-1, to je pojmu vzroka za domnevo, da je prišlo do nepoštenosti v poslovanju nasprotnega udeleženca.

     
  • 69.
    VDS sklep Pdp 895/2005
    7.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03036
    ZDR člen 85, 85/1, 85/3, 85, 85/1, 85/3.
    začasna odredba - krivdna odgovornost - zadržanje izvršitve sklepa delodajalca
    Pogoji za izdajo začasne odredbe zadržanja učinkovanja redne odpovedi

    PZ iz krivdnega razloga po 3. odstavku 85. člena ZDR niso podani,

    čeprav je sindikat odpovedi nasprotoval, saj delavec ni predhodno

    zahteval zadržanja učinkovanja prenehanja PZ zaradi odpovedi pri

    delodajalcu po 1. odstavku 85. člena ZDR.

     
  • 70.
    VSL sodba II Cp 2295/2004
    6.7.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50023
    SZ člen 53, 53, 53/1, 53/2, 58, 53, 53, 53/1, 53/2, 58, 53, 53, 53/1, 53/2, 58.
    stanovanjska najemna razmerja - odpoved najemne pogodbe - krivdni razlog - tožbeni zahtevek
    Tožeča stranka ni uveljavljala tožbenega zahtevka na odpoved

    najemne pogodbe zaradi krivdnih razlogov na strani tožene

    stranke, temveč le na izpraznitev tožene stranke iz

    stanovanja. Ker ima tako tožena stranka še vedno pravno

    podlago za bivanje v stanovanju - najemno pogodbo, tožbeni

    zahtevek na izpraznitev iz stanovanja ni utemeljen.

     
  • 71.
    VSL sodba II Cp 820/2004
    6.7.2005
    civilno procesno pravo - stvarno pravo
    VSL50020
    ZTLR člen 24, 24.
    soglasje solastnikov - solastnina - vlaganja v solastnino
    Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da preostali solastniki niso

    dali soglasja, da tožnika pridobita z vlaganji v skupno solastno hišo

    večjega solastninskega deleža, je bilo treba tožbeni zahtevek

    zavrniti.

     
  • 72.
    VSL sklep IV Cp 3190/2005
    6.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51319
    ZZZDR člen 106/5, 106/5. ZNP člen 24, 24.
    otrokova želja
    Odvzem pravice do stikov z otrokom, oziroma prepoved stikov

    je popolna omejitev stikov z otrokom, kakršnakoli določitev

    obsega stikov in načina izvrševanja stikov pa je delna

    omejitev stikov z otrokom. Tako predlog matere, kot predlog

    očeta je po svoji vsebini predlog, naj sodišče zaradi

    varstva koristi otroka stike z očetom omeji. Zato je sodišče

    prve stopnje pravilno uporabilo določbo 24. člena ZNP, ko je

    po materinem umiku predloga za prepoved stikov postopek

    nadaljevalo po predlogu očeta za določitev stikov enkrat

    tedensko pod nadzorom v varni sobi.

     
  • 73.
    VSL sklep III Cp 778/2005
    6.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48560
    ZIZ člen 24, 24/1, 24/4, 37, 37/1, 100, 100/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1.
    prekinitev izvršilnega postopka - smrt dolžnika - nadaljevanje izvršbe
    Če stranka, ki ima pooblaščenca (ki mu je dana pravica, da opravlja

    vsa pravdna dejanja), med izvršilnim postopkom umre, do prekinitve

    postopka ne pride. Pooblaščenec opravlja še naprej svojo funkcijo kot

    zastopnik dedičev umrle stranke. Povedano velja za procesno

    nadaljevanje izvršbe in za procesni položaj stranke v postopku. Od

    tega vprašanja je potrebno ločiti vprašanje pasivne legitimacije

    novega dolžnika (dediča) v materialnopravnem smislu. Zato bo moralo

    sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka, kljub temu, da do

    prekinitve ni prišlo, odločiti o vstopu novega dolžnika v izvršbo s

    posebnim sklepom z možnostjo ugovora novega dolžnika. Pravno

    nasledstvo novega dolžnika (dediča) bo moralo biti izkazano z listino

    iz 1. odstavka 24. člena ZIZ, v konkretnem primeru torej s sklepom o

    dedovanju.

     
  • 74.
    VSL sodba II Cp 1523/2004
    6.7.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50043
    ZOR člen 178, 178/1, 178/2, 178, 178/1, 178/2. ZPP člen 215, 215. ZVCP-1 člen 41, 41/1, 41/2, 41/3.
    odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - dokazno breme - krivda
    Na tožeči stranki je bilo breme, da dokaže, da je toženec ravnal

    nedopustno, in ne obratno. V primerih vzajemno povzročenih škod

    pravilo o domnevani krivdi odpove. Izključno krivdo nasprotnika mora

    zatrjevati in dokazati stranka, ki se nanjo sklicuje.

     
  • 75.
    VSL sklep IV Cp 2736/2005
    6.7.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51322
    ZZZDR člen 82č, 82č.
    preživljanje zakonca - preživnina - spremenjene razmere
    Med stroške za zadovoljevanje potreb preživninskega

    zavezanca nedvomno spadajo stroški hrane, obleke, obutve,

    režijski stroški (kot so stroški elektrike, vode, komunale,

    ogrevanja in telefona) ter stroški najemnine. Dejstvo, da je

    te njene stroške ob prvi določitvi preživnine še med

    trajanjem zakonske zveze kril bivši mož in mu je bila zato

    tudi določena nekoliko nižja preživnina, da pa teh stroškov

    sedaj ne krije več, ampak jih mora kriti sama toženka, je pravno

    odločilno dejstvo, do katerega bi se sodišče moralo opredeliti in ga

    upoštevati pri odločitvi o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

     
  • 76.
    VSL sodba I Cp 1978/04
    6.7.2005
    stvarno pravo - obligacijsko pravo
    VSL50392
    ZST člen 4, 5, 4, 5.
    pridobitev lastninske pravice - ničnost pogodbe - vpis v zemljiško knjigo
    Določena nepremičnina lahko pridobi status grajenega javnega dobrega

    samo z izdajo odločbe pristojnega organa, ki pa v obravnavanem

    primeru ni bila nikoli izdana. Ker sporna nepremičnina statusa

    grajenega javnega dobrega ni pridobila (in posledično tudi v

    zemljiški knjigi ni bila vpisana kot javno dobro), je bil pravni

    promet s to nepremičino dopusten.

     
  • 77.
    VSL sklep II Cp 2069/2004
    6.7.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50034
    ZOR člen 314, 361, 361/1, 379, 379/1, 314, 361, 361/1, 379, 379/1.
    zapadlost terjatve - čas izpolnitve - zastaranje - terjatev
    1. Dne 28.1.1991 sklenjenega dednega dogovora ni mogoče šteti kot

    dednega dogovora, ki bi imel vse potrebne elemente za izvršitev in bi

    v smislu določb Zakona o izvršbi in zavarovanju predstavljal primeren

    izvršilni naslov. Stranke se namreč glede roka izpolnitve obveznosti

    niso natančno dogovorile, poleg tega pa se tudi niso določno

    dogovorile glede višine denarne obveznosti. Ob pomanjkanju vseh za

    izvršitev potrebnih elementov pa terjatve, ki jo je tožeča stranka

    pridobila na podlagi dedovanja, ni mogoče opredeliti kot terjatev, ki

    je bila ugotovljena s poravnavo pred sodiščem, zato tudi ni mogoče

    uporabiti določbe 379. člena Zakona o obligacijskih razmerjih o

    desetletnem zastaralnem roku. Terjatev tožeče stranke tako zastara v

    splošnem petletnem zastaralnem roku.

    2. Opredelitev v dednem dogovoru, da sta toženki dolžni, kakor hitro

    bo mogoče, prodati sporne parcele, ne pomeni, da je tožnikov prednik

    lahko uveljavljal svojo pravico takoj naslednji dan. V konkretnem

    primeru rok res ni natančno določen, vendar pa ni mogoče zaključiti,

    da v konkretnem primeru namen posla, narava obveznosti in druge

    okoliščine ne zahtevajo za izpolnitev nekega roka (314. člen ZOR).

     
  • 78.
    VSL sklep II Cp 1539/04
    6.7.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50990
    ZD člen 84, 84. ZDEN člen 81.
    dedovanje - ustna oporoka
    ODZ je določal, da je pravni naslov za posredno pridobitev lastninske

    pravice pogodba, odredba za primer smrti, sodniški izrek ali naredba

    zakona. Le za pridobitev lastninske pravice na podlagi pogodbe ali

    sodne odločbe pa je zahteval še nadaljnji pogoj, t. j. razpolagalni

    pravni posel, vknjižbo ali intabulacijo. To pomeni, da če se je

    lastninska pravica pridobila na podlagi zakona, vpis v zemljiško

    knjigo ni bil konstitutiven element za pridobitev lastninske pravice.

     
  • 79.
    VSL sklep III Cp 853/05
    6.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49753
    ZPPSL člen 104, 104/4, 111, 104, 104/4, 111.
    stečaj
    Ker je upnik pridobil terjatev pred uvedbo stečajnega postopka,

    predlagal je izvršbo pred uvedbo stečajnega postopka, pa vendar ni

    priglasil terjatve v stečajnem postopku, ki je sedaj pravnomočno

    zaključen, je izgubil pravni interes za nadaljevanje izvršbe proti

    fizični osebi. Pravni interes je procesna predpostavka do konca

    izvršilnega postopka in ker je terjatev ugasnila, upnik nima več

    pravnega interesa za nadaljevanje izvršbe.

     
  • 80.
    VSL sodba I Cp 1657/2004
    6.7.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50656
    ZOR člen 606, 613, 614, 616, 619, 621, 623, 623/2, 623/3, 606, 613, 614, 616, 619, 621, 623, 623/2, 623/3.
    jamčevanje za napake - neizpolnitev pogodbe - stvarna napaka
    Ob ugotovljenem dejanskem stanju o obsegu naročila in prevzemu

    izvršilnega dela, v katerega pritožbeno sodišče v povzetku v sporu

    majhne vrednosti ne sme posegati, je materialnopravno izhodišče

    sodišča prve stopnje o stvarnih napakah izvršilnega dela pravilno,

    očitek, da gre za neizpolnitev obveznosti in da bi moralo sodišče

    prve stopnje upoštevati ugovor sočasnosti izpolnitve pa neutemeljen.

     
  • <<
  • <
  • 4
  • od 5
  • >
  • >>