inšpekcijski postopek - ukrepi občinskega inšpektorja - varovalni pas ceste - zagotovitev polja preglednosti
Prepovedano je izvajati ali opustiti kakršnakoli dela na javni cesti, na zemljiščih ali na objektih ob javni cesti, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej.
ZLDUVCP 9, 9/1, 10, 14. ZDavP-1 člen 125, 125/1, 126.
letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu - odmera dajatve - zastaranje odmere - pretrganje zastaranja - naznanitev kaznivega dejanje
Obveznost plačila letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu je nastala ob dnevu registracije oziroma podaljšanju veljavnosti prometnih dovoljenj za vozila.
Utemeljen je tožbeni ugovor, da naznanitev storitve kaznivega dejanja ne predstavlja uradnega dejanja organa v smislu določbe 126. člena ZDavP-2. Takšna naznanitev nima namena izterjave oziroma plačila davka, v tem primeru letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Četudi bi takšna naznanitev sodišče upoštevalo kot dejanje, ki pretrga zastaranje v smislu 126. člena ZDavP-2, pa v obravnavanem primeru ni izpolnjen drugi kumulativno določen pogoj za pretrganje zastaranja po navedeni določbi, da je bil o tem dejanju zavezanec za davek obveščen.
letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu - odmera dajatve - zastaranje odmere - pretrganje zastaranja
Naznanitev storitve kaznivega dejanja ne predstavlja uradnega dejanja organa v smislu določbe 126. člena ZDavP-2. Takšna naznanitev namreč nima namena izterjave oziroma plačila davka, v konkretnem primeru letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Četudi bi takšno naznanitev sodišče upoštevalo kot dejanje, ki pretrga zastaranje v smislu 126. člena ZDavP-2, pa v obravnavanem primeru ni izpolnjen drugi (kumulativni) pogoj za pretrganje zastaranja po navedeni določbi, oziroma izpolnjevanja tega pogoja ne potrjujejo upravnemu spisu priložene listine, in sicer da je bil o tem dejanju zavezanec za davek obveščen.
Zahteva po izkazanosti pravno pomembnih okoliščin glede obstoja ničnostnega razloga pomeni, da mora organ v odločbi navesti konkretne okoliščine in dokaze, ki kažejo na to, da je bila sporna odločba izdana kot posledica pritiska oziroma drugega nedovoljenega dejanja, čemur pa v konkretnem primeru ni bilo zadoščeno. Pri tem pa sodišče še opozarja, da je bilo treba po ZVCP-1 predlogu za registracijo vozila med drugim priložiti tudi dokaz o izvoru in lastništvu vozila (prva alineja prvega odstavka 194. člena). Če je organ za dokaz o izvoru in lastništvu vozila štel zgolj tožnikovo izjavo (kar zakon za obravnavani primer ne predvideva), in ni zahteval predložitve drugih dokazov, na primer računa in podobno, je sporna registracija lahko tudi posledica nestrokovnega ravnanja organa. To pa glede na povsem enotno upravnosodno prakso ne more biti razlog za izrek odločbe za nično.
ukinitev rezerviranih parkirnih mest - odločitev upravnega organa v zadevi iz sodne pristojnosti - ničnost upravnega akta
V konkretnem primeru je pravni temelj za vrnitev parkirnih mest v toženkino posest ter odstranitev ovir najemna pogodba. V obrazložitvi tako prvostopenjske kot drugostopenjske odločbe toženka sama ugotavlja, da je najemno razmerje prenehalo že pred izdajo izpodbijane odločbe. Zato o tem in o pravnih posledicah tega dejstva ni mogoče ponovno odločati, predvsem pa ne v upravnem postopku.
vozniško dovoljenje - zamenjava tujega za slovensko vozniško dovoljenje - obnova postopka - upravni spor - začasna odredba - odložitev izvršitve izpodbijanega akta - težko popravljiva škoda - javna korist
Izvršitev izpodbijanega akta je mogoče odložiti le, če je (do stopnje verjetnosti) izpolnjen pogoj težko popravljive škode, s tem da je treba navesti konkretne okoliščine in razloge, zaradi katerih bi tožniku takšna škoda nastala, in jih tudi utemeljiti z ustreznimi dokazili. Teh pogojev tožnikova vloga ne izpolnjuje, saj se navaja le, da bi se tožnik zaradi zadržane veljavnosti vozniškega dovoljenja ne mogel voziti na delo in da zato obstaja nevarnost, da bi delo izgubil, vendar pa v tej zvezi ni naveden prav noben konkreten in preverljiv podatek. Sodišče dodaja, da je vozniško dovoljenje, katerega veljavnost je zadržana z izpodbijanim sklepom, zakonski pogoj za vožnjo vozil in s tem za tožnikovo udeležbo v cestnem prometu. Zakonsko urejen način izdajanja dovoljenj je namenjen varnosti v cestnem prometu. To pomeni, da bi zadržanje izpodbijanega sklepa pomenilo poseg v varnost cestnega prometa in s tem v javno korist, zato tožnikovim navedbam, po katerih se z zadržanjem izpodbijanega sklepa ne posega v javno korist in v korist morebitnih nasprotnih strank, ni mogoče slediti.
ukrep medobčinskega inšpektorja - varovalni pas javne ceste - gradnja v soglasju z upravljalcem občinske ceste - priključek na javno cesto
Na podlagi 112. člena ZCes-1 inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, na državnih cestah izvaja Prometni inšpektorat Republike Slovenije, na občinskih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, pa občinski inšpekcijski organ, pristojen za ceste. Glede na navedeno določbo je imel občinski inšpektor za ceste pooblastilo za vodenje inšpekcijskega postopka in za izrekanje splošnih inšpekcijskih ukrepov po 118. členu ZCes-1.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - prepovedane opustitve - namestitev snegolovov - javna cesta - kategorizirana javna cesta - postopek razlastitve
Za zemljišče v lasti tožnika, po delu katerega po trditvah tožene stranke poteka kategorizirana javna cesta, teče postopek razlastitve, kar je zadostna podlaga za zahtevo po spoštovanju prepovedi iz 5. člena ZCes-1.
letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu - odmera dajatve - zastaranje odmere - tek zastaralnega roka - pretrganje zastaranja
Naznanitev storitve kaznivega dejanja ne predstavlja uradnega dejanja organa v smislu določbe 126. člena ZDavP-2. Takšna naznanitev namreč nima namena izterjave oziroma plačila davka, v konkretnem primeru letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Četudi bi takšno naznanitev storitve kaznivega dejanja sodišče upoštevalo kot dejanje, ki pretrga zastaranje v smislu 126. člena ZDavP-2, pa v obravnavanem primeru ni izpolnjen drugi (kumulativni) pogoj za pretrganje zastaranja po navedeni določbi, to je, da je bil o tem dejanju zavezanec za davek obveščen.
letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu - odmera dajatve - zastaranje odmere - tek zastaralnega roka - pretrganje zastaranja
Obveznost plačila letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu je nastala ob dnevu registracije oziroma podaljšanju veljavnosti prometnih dovoljenj za ta vozila.
Naznanitev storitve kaznivega dejanja ne predstavlja uradnega dejanja organa v smislu določbe 126. člena ZDavP-2. Takšna naznanitev namreč nima namena izterjave oziroma plačila davka, v konkretnem primeru letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Četudi bi takšno naznanitev storitve kaznivega dejanja sodišče upoštevalo kot dejanje, ki pretrga zastaranje v smislu 126. člena ZDavP-2, pa v obravnavanem primeru ni izpolnjen drugi (kumulativni) pogoj za pretrganje zastaranja po navedeni določbi, da je bil o tem dejanju zavezanec za davek obveščen.
ZCes-1 člen 100, 100/5. ZUP člen 43, 214, 240, 240/2.
postavitev prometne signalizacije - lokalna cesta - stranka v postopku - stranski udeleženec - obrazložitev odločbe
V ZCes-1 in splošnih aktih občine za odločanje o prometni signalizaciji ni predpisana udeležba strank v postopku. Iz tožbenih navedb in izpodbijanega dokončnega sklepa pa je razvidno, da tožnik v postopek izdaje izpodbijane odločbe ni bil povabljen in da je organ prve stopnje njegovo pritožbo zoper odločbo, v kateri je uveljavljal pravice stranskega udeleženca, zavrgel z utemeljitvijo, da tožnik ni stranka v postopku izdaje izpodbijane odločbe (drugi odstavek 240. člena ZUP). Organ prve stopnje in niti župan v odločbi, s katero je zavrnil tožnikovo pritožbo, v obrazložitvi nista navedla dejstev, na katerih bi morala temeljiti zavrnitev tožnikove zahteve za priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku. Brez ugotovitve dejstev, iz katerih bi lahko izhajalo, da tožnik pravnega interesa v obravnavani upravni stvari ni izkazal, ostaja tudi obrazložitev tako pomanjkljiva, da se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti.
ZUP člen 42, 43, 260, 260/9. ZCes-1 člen 95, 101, 101/1.
javna cesta - dovoljenje za zaporo ceste - obnova postopka - upravičeni predlagatelj obnove postopka - stranka v postopku
ZCes-1 ter odlok o občinskih cestah, ki sta pravni podlagi za izdajo dovoljenja za zaporo ceste, tožniku kot uporabniku javne ceste ne priznavata pravic, obveznosti ali pravnih koristi, ki bi mu dajale lastnost stranskega udeleženca v postopku izdaje dovoljenja za zaporo občinske ceste. Pravico sodelovati v postopku dajejo predpisi le osebi, na predlog katere je bil začet postopek izdaje dovoljenja, tretjim osebam (npr. drugim uporabnikom ceste) pa takšne pravice ne priznavajo. V postopkih izdaje dovoljenj za zapore cest se namreč varuje predvsem javni interes varnosti cestnega prometa, za uresničevanje katerega skrbi po uradni dolžnosti občinska uprava.
URS člen 69. ZCes-1 člen 3, 39, 123, 123/2. ZJC-B člen 19.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za ceste - kategorizirana javna cesta - odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini - ustavnost in zakonitost občinskega odloka
V ponovnem postopku bo upravni organ skladno z ustaljenim stališčem Ustavnega sodišča moral ugotovil, ali je občinski odlok o kategorizaciji občinskih cest glede sporne javne poti, ki poteka po parceli v zasebni lasti, ustavno skladen in zakonit.
Odlok o cestnoprometni ureditvi člen 35, 36. URS člen 33, 67, 69.
območje za pešce - omejitev prometa z motornimi vozili - dovolilnica za prevoze območja za pešce z motornim vozilom - uživanje lastnine - omejitev lastninske pravice
36. člen Odloka MOL o cestnoprometni ureditvi ne omogoča izdaje dovolilnice s stalno veljavnostjo, torej časovno neomejeno, ampak dopušča izdajo dovoljenja izven dostavnega časa le v izjemnih primerih, zaradi posebej utemeljenih razlogov.
V konkretnem primeru lastninska pravica ni bila odvzeta, ampak je njeno uživanje v manjšem obsegu omejeno, saj gre zgolj za prepoved dostopa z motornimi vozili, pa še to le v določenem času. Taka omejitev je po presoji sodišča dopustna in sorazmerna s koristjo drugih in z javno koristjo. Glede na 67. člen Ustave uživanje lastnine ne more biti neomejeno, ampak je treba lastnino uživati tako, da so zagotovljene gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Prav na to se utemeljeno sklicuje toženka, ko navaja, da je treba upoštevati javni interes in korist, ki jo ima skupnost s tem, da je območje določeno kot območje za pešce s popolno prepovedjo prometa, in ko se sklicuje na ekološke razloge.
ZJC člen 68. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah člen 129, 129/1, 129/1-1.
ukrep inšpektorja za promet - javna cesta - odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje - oddaljenost objekta od roba vozišča - soglasje Direkcije RS za ceste
Sporni oglaševalski napis je bil postavljen cca 6,0 m od roba vozišča glavne (državne) ceste in v naselju, kot to izhaja iz inšpekcijskega zapisnika. Glede na navedeno, je za njegovo postavitev zadostovalo zgolj soglasje občine, ki ga je tožeča stranka tudi pridobila, ni pa bilo treba pridobiti soglasja Direkcije Republike Slovenije za ceste.
ZCes-1 člen 66, 66/3, 97, 97/3. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta - soglasje h gradnji - poseg v varovalni pas državne ceste
Med strankama ni sporno, da obravnavana gradnja pomeni poseg v varovalni pas državne ceste. Zato okoliščina, da gre za objekt znotraj že obstoječih zidov, ne vpliva na vprašanje, ali je soglasje h gradnji potrebno ali ne, kot to zmotno meni tožnica, temveč kvečjemu na vprašanje, ali je soglasje z vidika interesov varovanja državne ceste in prometa na njej mogoče izdati ali ne.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za ceste - kategorizirana javna cesta - odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini
Tožena stranka je inšpekcijski ukrep odstranitve zemljine in kamenja iz javne poti, izrekla neutemeljeno. Spornega zemljišča, ki je v tožnikovi lasti, namreč občina, pred kategorizacijo javne poti, ni pridobila s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve.
ZCes-1 člen 100. ZGO-1 člen 2, 50, 50/3. ZUP člen 214.
izdaja soglasja za cestni priključek - projektni pogoji - obrazložitev odločbe
Predmet odločanja v postopku za izdajo projektnega soglasja je le skladnost predloženega projekta z jasno, na podlagi izrecno navedenih predpisov določenimi projektnimi pogoji, izdanimi v skladu s tretjim odstavkom 50. člena ZGO-1. Prvostopenjski organ bi moral določno navesti projektni pogoj, za katerega meni, da ni bil izpolnjen ter konkretne razloge o tem, zakaj in v čem so predložene projektne rešitve v nasprotju s tem pogojem.
državna cesta - elektronski prikazovalnik - soglasje za postavitev elektronskega prikazovalnika
Naprava je priključena na električno omrežje in omogoča spreminjanje slike na zaslonu, kar je značilnost elektronskega prikazovalnika iz četrtega odstavka 78. člena ZCes-1, katerega postavitev je ob državni cesti izrecno prepovedana.
vozniško dovoljenje - napotitev na kontrolni zdravstveni pregled - postavitev skrbnika za posebni primer - oprostitev stroškov postopka
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da ni bilo treba postaviti skrbnika za poseben primer zaradi varstva pravic in koristi tožnika, ter v tem pogledu pojasnil, da gre v postopku napotitve na kontrolni zdravstveni pregled za korist tožnika in za javni interes, ter nadalje, da tožnik nastopa samostojno in suvereno. Pri tem sodišče ugotavlja, da je bila tožniku sicer delno odvzeta poslovna sposobnost, vendar pa niti v času izdaje izpodbijanega prvostopenjskega akta niti v času izdaje drugostopenjske odločbe ta sklep sodišča še ni bil pravnomočen.
Organ, ki vodi upravni postopek, oprosti stranko plačila vseh stroškov ali dela stroškov, če spozna, da jih ne more plačati brez škode za nujno preživljaje sama sebe in svoje družine.