soglasje za poseg v varovalni pas ceste - pogoji za izdajo soglasja - dopustnost gradnje - nadstrešek - pristojnost soglasodajalca
Vsebine in dosega odločanja o izdaji soglasja ni mogoče širiti na splošen preizkus skladnosti predložene projektne dokumentacije s prostorskimi akti, tehničnimi predpisi in zakonodajo.
ZCes-1 člen 66, 66/5, 66/5-3, 78, 78/3, 125. Pravilnik o projektiranju cest člen 56, 56/3.
soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - pogoji za izdajo soglasja - državna cesta - varovalni pas ceste - oddaljenost objekta od križišča
V spornem primeru je varovalni pas upoštevan, ker naj bi bila po priloženem elaboratu panoja postavljena izven pasu, ki je namenjen za prometno signalizacijo in izven preglednega trikotnika. Sporno pa je, ali se je upoštevala določba tretjega odstavka 56. člena Pravilnika o projektiranju cest, glede na to, da bi bil prvi jumbo pano, ki sicer že stoji, oddaljen od križišča 15 m, drugi jumbo pano pa 30 m, kar ni skladno s to določbo Pravilnika. Ta člen namreč določa, da je konstrukcijo in objekt za obveščanje ali oglaševanje dopustno postaviti ob cesti z minimalnim odmikom 5 m od zunanjega roba vozišča in na oddaljenosti več kot 100 m pred, oziroma 50 m za kanaliziranim križiščem. Tega pogoja pa panoja ne izpolnjujeta.
soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - pogoji za izdajo soglasja - državna cesta - varovalni pas ceste - načelo enakega varstva pravic
Za izdajo soglasja je v obravnavanem primeru za postavitev objekta za oglaševanje v varovalnem pasu državne ceste potrebno presoditi, ali ne bi bili prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej.
Ustavno načelo enakega varstva pravic ne more biti podlaga za morebitno vzpostavitev enakosti v nepravu.
ZPCP-2 člen 19, 32, 32/1, 32/1-2, 32/4. Odlok o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana člen 29.
pravica opravljanja dejavnosti cestnega prevoza potnikov - licenca za avtotaksi prevoze - odvzem pravice prevoza območja za pešce - vrnitev dovolilnice - izbris iz registra AJPES
Z izpodbijanim aktom je tožniku bila odvzeta pravica prevoza območja za pešce, ker tožnik nima več veljavne licence za opravljanje avtotaksi prevozov in je izbrisan iz evidence AJPES kot samostojni podjetnik. Tožnik pa mora dovolilnico vrniti v postavljenem roku.
Kot navaja tožena stranka, se tožnik zoper sklep o prekinitvi postopka ni pritožil, kar pomeni, da je ta postal dokončen in pravnomočen. Ta sklep pa ne vsebuje samo ugotovitve, da je postopek prekinjen, ampak hkrati nalaga tožniku tudi obveznost, da do rešitve predhodnega vprašanja ne sme spreminjati stanja javne poti oziroma ga mora ohraniti tako, kot je bilo na dan 28. 9. 2011. S tem v zvezi sodišče opozarja na to, da če se postopek prekine, je sicer smiselno, da se o tem izda tudi akt, če je to neogibno potrebno, da se začasno uredijo posamezna vprašanja, kot je bilo v tem primeru. Vendar pa bi prvostopenjski organ moral skladno z 221. členom ZUP o tem izdati začasno odločbo.
pogoji za razlastitev - kategorizirana javna cesta - javna korist
Javna korist za razlastitev nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta, je ugotovljena, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po njej poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC. Ker je bilo v posebnem ugotovitvenem postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ugotovljeno, da po sporni cesti poteka cestni promet in da gre za kategorizirano javno cesto, je bila s tem izkazana tudi javna korist za uvedbo postopka razlastitve tožničinih nepremičnin.
ukrep inšpektorja za ceste - objekt za obveščanje in oglaševanje - gradnja v nasprotju s soglasjem upravljavca ceste - osvetljen objekt
V obravnavani zadevi je pravno odločilno le, da osvetlitev obravnavanega objekta ni v skladu s pogoji iz soglasja, danega za njegovo postavitev, kar med strankama ni sporno.
ZUreP-1 člen 93, 93/1, 93/1-1, 102, 102/1, 104, 104/1.
razlastitev - javna cesta - javna korist - nujni postopek - pogoji za nujni postopek - rok za pričetek gradnje
V obravnavanem primeru gre za razlastitveni namen iz 1. točke prvega odstavka 93. člena ZUreP-1, kar ni sporno, razlastitvena upravičenka je v zahtevi za razlastitev (vloženi 29. 11. 2010) nujni postopek predlagala in ga tudi, kot iz zahteve izhaja, utemeljila in obrazložila s sklicevanjem na roke izgradnje v Načrtu razvojnih programov 2009 do 2012 ter na te roke vezano zagotovljenost finančnih sredstev. Glede na pretek časa do odločitve o razlastitvi je organ izbiro nujnega postopka kot na aktualno oprl še na okoliščino, da se izgradnja obvoznice sofinancira iz sredstev Evropske unije, kar pomeni, da je potrebno spoštovanje časovnega načrta izvedbe gradnje. Kot nujni se po zakonu vodi le postopek za odločitev o razlastitvi (104. člen ZUreP-1) in ne tudi postopek za odločitev o uvedbi razlastitvenega postopka, zato tožnika brez podlage ugovarjata, da organ ne bi mogel spremeniti vodenja postopka v nujnega.
Razlastitvena upravičenka je v zahtevi predlagala, da se določi, da je dolžna pričeti z gradnjo v roku treh let od pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. Ker mora biti rok določen tako, da razlastitvenemu zavezancu omogoča realizacijo pravice do vrnitve razlaščene nepremičnine po 111. členu ZUreP-1, kar pomeni, da njegov pričetek ne more biti vezan na bodoče negotovo dejstvo (kot je pravnomočnost gradbenega dovoljenja), in ker mora biti določen hkrati tako, da razlastitvenemu upravičencu omogoča realizacijo gradnje (kar pomeni, da v primeru infrastrukturnih objektov, kot je javna cesta, razlastitveni upravičenec more pridobiti vsa potrebna zemljišča ter upravna dovoljenja, potrebna za gradnjo), je po presoji sodišča organ mogel odločiti, da se gradnja mora pričeti v roku treh let po vročitvi odločbe.
vozniško dovoljenje - odvzem vozniškega dovoljenja - pogoji za odvzem vozniškega dovoljenja - telesna in duševna zmožnost voziti vozilo
V skladu s členom 54 ZVoz, ki določa pogoje za izdajo vozniškega dovoljenja, se to lahko izda le, če je oseba telesno in duševno zmožna voziti vozilo, kar dokaže z veljavnim zdravniškim spričevalom. Termin „duševna zmožnost“ torej določa zakon, zato so tožbeni ugovor v zvezi s tem neutemeljeni.
pogoji za razlastitev - javna korist - javna cesta
Javno cesto sestavljajo vsi elementi, navedeni v 8. členu ZCes-1, ti pa so podrobneje definirani v 2. členu ZCes-1. Javna cesta je torej dosti širši pojem kot cestišče, kot zmotno meni tožeča stranka. Sem razen cestišča sodijo tudi površine, ki so namenjene umestitvi cestnih naprav, kot podrobneje izhaja iz zgoraj citiranih določil 8. člena ZCes-1. Glede na to je pravilen zaključek upravnih organov, da naprave, potrebne za delovanje semaforjev, vključno z zemljiščem, na katerem stojijo, sestavljajo javno cesto. Ker pa sestavljajo javno cesto, ki je v uporabi in je bila v uporabi ob vložitvi zahteve za razlastitev, se šteje, da je javna korist za razlastitev nepremičnine v skladu s tretjim odstavkom 19. člena ZJC-B podana.
inšpekcijski postopek - ukrepi občinskega inšpektorja - varovalni pas ceste - zagotovitev polja preglednosti
Prepovedano je izvajati ali opustiti kakršnakoli dela na javni cesti, na zemljiščih ali na objektih ob javni cesti, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej.
ZLDUVCP 9, 9/1, 10, 14. ZDavP-1 člen 125, 125/1, 126.
letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu - odmera dajatve - zastaranje odmere - pretrganje zastaranja - naznanitev kaznivega dejanje
Obveznost plačila letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu je nastala ob dnevu registracije oziroma podaljšanju veljavnosti prometnih dovoljenj za vozila.
Utemeljen je tožbeni ugovor, da naznanitev storitve kaznivega dejanja ne predstavlja uradnega dejanja organa v smislu določbe 126. člena ZDavP-2. Takšna naznanitev nima namena izterjave oziroma plačila davka, v tem primeru letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Četudi bi takšna naznanitev sodišče upoštevalo kot dejanje, ki pretrga zastaranje v smislu 126. člena ZDavP-2, pa v obravnavanem primeru ni izpolnjen drugi kumulativno določen pogoj za pretrganje zastaranja po navedeni določbi, da je bil o tem dejanju zavezanec za davek obveščen.
letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu - odmera dajatve - zastaranje odmere - pretrganje zastaranja
Naznanitev storitve kaznivega dejanja ne predstavlja uradnega dejanja organa v smislu določbe 126. člena ZDavP-2. Takšna naznanitev namreč nima namena izterjave oziroma plačila davka, v konkretnem primeru letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Četudi bi takšno naznanitev sodišče upoštevalo kot dejanje, ki pretrga zastaranje v smislu 126. člena ZDavP-2, pa v obravnavanem primeru ni izpolnjen drugi (kumulativni) pogoj za pretrganje zastaranja po navedeni določbi, oziroma izpolnjevanja tega pogoja ne potrjujejo upravnemu spisu priložene listine, in sicer da je bil o tem dejanju zavezanec za davek obveščen.
Zahteva po izkazanosti pravno pomembnih okoliščin glede obstoja ničnostnega razloga pomeni, da mora organ v odločbi navesti konkretne okoliščine in dokaze, ki kažejo na to, da je bila sporna odločba izdana kot posledica pritiska oziroma drugega nedovoljenega dejanja, čemur pa v konkretnem primeru ni bilo zadoščeno. Pri tem pa sodišče še opozarja, da je bilo treba po ZVCP-1 predlogu za registracijo vozila med drugim priložiti tudi dokaz o izvoru in lastništvu vozila (prva alineja prvega odstavka 194. člena). Če je organ za dokaz o izvoru in lastništvu vozila štel zgolj tožnikovo izjavo (kar zakon za obravnavani primer ne predvideva), in ni zahteval predložitve drugih dokazov, na primer računa in podobno, je sporna registracija lahko tudi posledica nestrokovnega ravnanja organa. To pa glede na povsem enotno upravnosodno prakso ne more biti razlog za izrek odločbe za nično.
ukinitev rezerviranih parkirnih mest - odločitev upravnega organa v zadevi iz sodne pristojnosti - ničnost upravnega akta
V konkretnem primeru je pravni temelj za vrnitev parkirnih mest v toženkino posest ter odstranitev ovir najemna pogodba. V obrazložitvi tako prvostopenjske kot drugostopenjske odločbe toženka sama ugotavlja, da je najemno razmerje prenehalo že pred izdajo izpodbijane odločbe. Zato o tem in o pravnih posledicah tega dejstva ni mogoče ponovno odločati, predvsem pa ne v upravnem postopku.
vozniško dovoljenje - zamenjava tujega za slovensko vozniško dovoljenje - obnova postopka - upravni spor - začasna odredba - odložitev izvršitve izpodbijanega akta - težko popravljiva škoda - javna korist
Izvršitev izpodbijanega akta je mogoče odložiti le, če je (do stopnje verjetnosti) izpolnjen pogoj težko popravljive škode, s tem da je treba navesti konkretne okoliščine in razloge, zaradi katerih bi tožniku takšna škoda nastala, in jih tudi utemeljiti z ustreznimi dokazili. Teh pogojev tožnikova vloga ne izpolnjuje, saj se navaja le, da bi se tožnik zaradi zadržane veljavnosti vozniškega dovoljenja ne mogel voziti na delo in da zato obstaja nevarnost, da bi delo izgubil, vendar pa v tej zvezi ni naveden prav noben konkreten in preverljiv podatek. Sodišče dodaja, da je vozniško dovoljenje, katerega veljavnost je zadržana z izpodbijanim sklepom, zakonski pogoj za vožnjo vozil in s tem za tožnikovo udeležbo v cestnem prometu. Zakonsko urejen način izdajanja dovoljenj je namenjen varnosti v cestnem prometu. To pomeni, da bi zadržanje izpodbijanega sklepa pomenilo poseg v varnost cestnega prometa in s tem v javno korist, zato tožnikovim navedbam, po katerih se z zadržanjem izpodbijanega sklepa ne posega v javno korist in v korist morebitnih nasprotnih strank, ni mogoče slediti.
ukrep medobčinskega inšpektorja - varovalni pas javne ceste - gradnja v soglasju z upravljalcem občinske ceste - priključek na javno cesto
Na podlagi 112. člena ZCes-1 inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, na državnih cestah izvaja Prometni inšpektorat Republike Slovenije, na občinskih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, pa občinski inšpekcijski organ, pristojen za ceste. Glede na navedeno določbo je imel občinski inšpektor za ceste pooblastilo za vodenje inšpekcijskega postopka in za izrekanje splošnih inšpekcijskih ukrepov po 118. členu ZCes-1.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - prepovedane opustitve - namestitev snegolovov - javna cesta - kategorizirana javna cesta - postopek razlastitve
Za zemljišče v lasti tožnika, po delu katerega po trditvah tožene stranke poteka kategorizirana javna cesta, teče postopek razlastitve, kar je zadostna podlaga za zahtevo po spoštovanju prepovedi iz 5. člena ZCes-1.
letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu - odmera dajatve - zastaranje odmere - tek zastaralnega roka - pretrganje zastaranja
Naznanitev storitve kaznivega dejanja ne predstavlja uradnega dejanja organa v smislu določbe 126. člena ZDavP-2. Takšna naznanitev namreč nima namena izterjave oziroma plačila davka, v konkretnem primeru letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Četudi bi takšno naznanitev storitve kaznivega dejanja sodišče upoštevalo kot dejanje, ki pretrga zastaranje v smislu 126. člena ZDavP-2, pa v obravnavanem primeru ni izpolnjen drugi (kumulativni) pogoj za pretrganje zastaranja po navedeni določbi, to je, da je bil o tem dejanju zavezanec za davek obveščen.
letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu - odmera dajatve - zastaranje odmere - tek zastaralnega roka - pretrganje zastaranja
Obveznost plačila letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu je nastala ob dnevu registracije oziroma podaljšanju veljavnosti prometnih dovoljenj za ta vozila.
Naznanitev storitve kaznivega dejanja ne predstavlja uradnega dejanja organa v smislu določbe 126. člena ZDavP-2. Takšna naznanitev namreč nima namena izterjave oziroma plačila davka, v konkretnem primeru letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Četudi bi takšno naznanitev storitve kaznivega dejanja sodišče upoštevalo kot dejanje, ki pretrga zastaranje v smislu 126. člena ZDavP-2, pa v obravnavanem primeru ni izpolnjen drugi (kumulativni) pogoj za pretrganje zastaranja po navedeni določbi, da je bil o tem dejanju zavezanec za davek obveščen.