ZDen člen 19, 19-3, 19-4, 32, 32/2. ZCes-1 člen 2, 2-25, 39, 39/3.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - kategorizirana javna pot
Tožena stranka je spregledala, da 39. člen ZCes-1 zahteva, da so javne ceste, kamor spada tudi javna pot, kategorizirane, zato se ni mogla opreti na 25. točko 2. člena ZCes-1 oziroma v posledici 3. točko prvega odstavka 19. člena ZDen, za ugotovitev ovire za vrnitev v nepremičnine v naravi.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/3, 36, 36/1, 36/1-4, 224. ZCes-1 člen 2, 2-25, 3.
javna cesta - pravica uporabe javne ceste - ugotovitvena odločba - upravna zadeva - zavrženje zahteve - zavrženje tožbe
Splošna raba javne ceste je anonimna. Drugostopenjski organ pravilno ugotavlja, da ni pravne podlage za izdajo ugotovitvenih upravnih odločb, s katerimi bi se ugotavljajo, da ima nekdo pravico splošne rabe te vrste javnega dobra.
Ker tožnik v tožbi navaja, da je vložil pritožbo, ker prvostopenjski organ ugotovitvenega akta ni izdal, ga sodišče ni posebej pozivalo, da izkaže dokončnost tega sklepa. Tožba je vložena zoper akt, ki ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Z dopisom, s katerim je občina tožnikovo vlogo odstopila policijski upravi, še ni bilo odločeno o nobeni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi.
razlastitev - odločba o razlastitvi - javna korist - nujni postopek - rok za pričetek gradnje
Namen sporne razlastitve je pridobitev zemljišča za gradnjo obvoznice, ki nedvomno sodi med infrastrukturne objekte večje razsežnosti, za katerega je treba pridobiti ne samo večje število zemljišč, temveč tudi ustrezna upravna dovoljenja (npr.: gradbeno dovoljenje), preden je pričetek gradnje sploh možen, zaradi česar je rok 4 (štirih) let od izdaje odločbe primeren in nikakor ne negira namena izdaje odločbe v nujnem postopku.
gradnja nezahtevnega objekta - soglasje za gradnjo nezahtevnega objekta - priključek na občinsko cesto - javna pot
Priključki na občinske ceste se lahko gradijo le s soglasjem občinske uprave. Priključek, kot ga želi postaviti tožnik ni možen, ker bi to imelo škodljive posledice za varnost prometa na cestah.
razlastitev - odločba o razlastitvi - javna korist - javna cesta - nujni postopek
Vodenje nujnega postopka je razlastitvena upravičenka pravilno utemeljevala z roki izgradnje, oškodovanjem javnega interesa ter nezmožnostjo črpanja evropskih finančnih sredstev, v kolikor z gradnjo ne bi bilo mogoče začeti. Učinki nujnega postopka so nesuspenzivnost pritožbe glede prenosa lastninske pravice in prevzema posesti, kar omogoča hitrejšo uresničitev razlastitvenega namena.
občinska cesta - zavarovanje ceste - omejitev prometa za tovorna vozila - stranka v postopku
V konkretnem primeru gre za odločbo, ki se nanaša na stanje ceste in varnost prometa na njej, izdana pa je bila po uradni dolžnosti na podlagi Odloka o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Občini Slovenske Konjice. Iz prvostopenjske odločbe izhaja, da tožnica ni bila stranka tega upravnega postopka, odločba ji tudi ni bila vročena, tako da glede na pravno podlago, na kateri je izdana odločba, tudi ne more biti stranka v pritožbenem postopku.
Odlok o kategorizaciji občinskih cest (in kolesarskih poti) v občini Slovenske Konjice člen 6.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - prepoved zasedanja kategorizirane javne poti
Izpodbijani inšpekcijski ukrep se nanaša na prepoved zasedanja kategorizirane javne poti JP oziroma oviranja ali ogrožanja prometa na tej javni poti. Ker sta tožnika že večkrat s postavitvijo ovir na sporno cesto ovirala promet po njej, je bila zakonito izdana odločba, ki jima prepoveduje nadaljnje postavljanje ovir in zasedanje tega cestišča.
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 92/3, 93, 93/1, 93/1-1, 93/3, 94, 94/1, 102, 103, 104, 106. ZPNačrt člen 109. Uredba o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena člen 2.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna cesta - obstoj javne koristi - cestni promet - razlastitveni upravičenec
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovi, da gre za ureditev omrežja, namenjenega izvajanju gospodarske javne službe na področju prometa.
Javna korist za razlastitev je izkazana glede na zakonsko domnevo iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1, saj je parcela predvidena v ureditvenem območju lokacijskega načrta.
Mnenje tožnice, da obstoječa javna cestna povezava zadošča za prevozne potrebe na tej relaciji, je osebna ocena, ki je bila presežena s strokovnimi mnenji, pridobljenimi v postopku priprave planskega akta.
dovolilnica za prevoz območja za pešce z veljavnostjo izven dostavnega časa - izdaja dovolilnice - poseg v ustavno pravico - test sorazmernosti - javna korist
Prvostopenjski in drugostopenjski organ sta pravilno ugotovila, da je javni interes in javna korist, ki jo ima skupnost s tem, da je sporno območje določeno kot območje za pešce s popolno prepovedjo prometa, nad prizadetostjo pravice, ki jo ima tožnica. Slednji je bil res omejen dostop do stanovanja, vendar so bile zaradi tega stanovalcem na tem območju ponujene druge možnosti z namenom, da bi to omejitev čim manj občutili in je glede na vse taka ureditev sorazmerna in primerna in tožnici je tudi dana možnost, da lahko dostopa do svojega stanovanja na različne načine. Navedeni prometni režim je nujen v smislu varstva javne koristi, kakovosti in kvalitete življenja v ožjem mestnem jedru, kar odtehta težave, ki jih imajo s tem posamezni stanovalci.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna cesta - razlastitveni upravičenec - javna korist
Sodišče ne vidi razlogov, da v konkretnem primeru Republika Slovenija ne bi mogla biti razlastitvena upravičenka in predlagati razlastitvenega postopka, kljub temu, da je bila prostorska ureditev, kateri je namenjena razlastitev, načrtovana z občinskim odločkom, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem. Prostorska ureditev, ki jo ureja navedeni odlok, je namreč skupnega pomena za državno in lokalno skupnost ter po vsebini ustreza prostorskemu aktu iz 16. člena ZUreP-1. Poleg tega pa so državne ceste po ZCes-1 v lasti Republike Slovenije, po izvedenem razlastitvenem postopku pa na takih nepremičninah lastninsko pravico pridobi razlastitveni upravičenec, za katerega se tudi določijo roki, v katerih mora pričeti z gradnjo. Razlastitvenega upravičenca bremeni plačilo odškodnine za razlaščeno nepremičnino, iz predloženega spisa pa je razvidno, da je odškodnino za razlaščena zemljišča tožniku ponudila Republika Slovenija. Iz spisa tudi izhaja, da bo investicijo delno financirala Republika Slovenija.
Posamezna vprašanja upravnega postopka so lahko drugače urejena kot v ZUP le v posebnem zakonu, ne pa tudi v podzakonskem aktu. V obravnavanem primeru ZJC ne določa roka, v katerem je potrebno vložiti vlogo za izdajo nadomestne vinjete, pač pa to določa Uredba o cestninskih cestah in cestnini. Določitev roka za uveljavljanje neke pravice ne more biti predmet urejanja v podzakonskem predpisu, saj gre za vprašanje upravnega postopka, ki se skladno s 3. členom ZUP lahko ureja le v posebnem zakonu, ne pa tudi v podzakonskem aktu.
ZUreP-1 člen 93, 93/3. ZJC-B člen 19, 19/3, 19/4. ZJC člen 2, 2/1.
razlastitev - odločba o razlastitvi - javna pot - javna korist - obstoj javne koristi - cestni promet
Javna korist za razlastitev nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta, je ugotovljena, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po njih poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC.
javna cesta - inšpekcijski ukrep - kršitev pravil postopka - skrajšani ugotovitveni postopek - nepremičnina v zasebni lasti
Ker niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe po skrajšanem ugotovitvenem postopku, bi moral organ upoštevati postopkovna pravila, ki veljajo za posebni ugotovitveni postopek in stranki pred izdajo odločbe dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. V ponovljenem postopku bo moral organ najprej ugotoviti, ali javna pot res poteka po zasebnem zemljišču, kakor zatrjuje tožnik ali ne.
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-3, 32, 32/2, 66, 66/3. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3, 280, 280/1. ZJC člen 2, 2/2, 14, 14/1, 14/1-2. ZJC-B člen 19. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 3, 3/2.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ničnost odločbe - nezmožnost izvršitve - javna cesta - komunalni vodi
Denacionalizacijske odločbe, s katero je v last in posest vrnjena nepremičnina, ki po zakonu šteje za javno cesto, ni mogoče izvršiti, saj so javne ceste javno dobro in so izven pravnega prometa.
Komunalni vodi, ki potekajo pod zemeljskim površjem nepremičnine, niso sestavina te nepremičnine, zato ne predstavljajo ovire za vrnitev nepremičnine iz drugega odstavka 32. člena ZDen.
javna cesta - občinska javna cesta - varovanjaeobčinske ceste in prometa - soglasje k posegu v varovalni pas občinske ceste
Sodišče nima pomislekov o tem, da je prvostopenjski organ nedoločenim pravnim pojmom v določbi tretjega odstavka 31. člena Odloka o občinskih cestah Občine Jesenice pravilno določil vsebino, upoštevajoč pri tem namen pozitivnopravnih določb o varovalnem pasu ceste. Po teh namreč varovalni pas skupaj s cesto spada v območje ceste, raba prostora v varovalnem pasu ceste pa je omejena v interesu varnega odvijanja prometa, bodočega razvoja prometa in varovanja videza ceste. Zato je prvostopenjski organ mogel šteti, da bi bili prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej ter njene širitve s predlaganim posegom v območje ceste z dejanskimi stanji nemožnosti uporabe dela (območja) ceste, ki predstavlja predmetni del varovalnega pasu ceste, s strani pešcev kot udeležencev v prometu za varno peš hojo, in nemožnosti bodoče izgradnje pločnika za pešce na predmetnem delu varovalnega pasu ceste;
ZUreP-1 člen 10, 14, 16, 19, 92, 93, 93/3. Uredba o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena člen 2. ZUS-1 člen 39.
razlastitev - uvedba razlastitvenega prostora - javna cesta - razlastitveni upravičenec - javna korist
Sodišče ne vidi razlogov, da v konkretnem primeru Republika Slovenija ne bi mogla biti razlastitvena upravičenka in predlagati razlastitvenega postopka, kljub temu, da je bila prostorska ureditev, kateri je namenjena razlastitev, načrtovana z odlokom, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem. Prostorska ureditev, ki jo ureja odlok, je namreč skupnega pomena za državno in lokalno skupnost in po vsebini ustreza prostorskemu aktu iz 16. člena ZUreP-1.
Zces-1 člen 97, 97/1, 97/2, 114, 118, 118/1, 118/1-1, 118/1-7. Odlok o občinskih cestah v Občini Šenčur člen 30, 30/5, 54, 54/1, 54/1-6.
ukrep občinskega inšpektorja - varovalni pas ceste - zagotovitev polja preglednosti - stvarna pristojnost občinskega inšpektorja
Ograja, ki jo je tožnik postavil v varovalnem pasu občinske ceste, onemogoča pregled skoznjo in je višja kot je to določalo dano soglasje, zato je občinski inšpektor ukrep izrekel skladno z določbami Odloka o občinskih cestah v Občini Šenčur.
razlastitev - obstoječa javna cesta - odškodnina v primeru razlastitve - status zemljišča
Iz določb ZJC-B in ZUreP-1 ne izhaja, da se mora odškodnina v primeru razlastitve na podlagi 19. člena ZJC-B določiti v razlastitveni odločbi, zato ugotavljanje (spornega) statusa zemljišča v postopku razlastitve ni potrebno.
razlastitev - odločba o razlastitvi - javna korist - ugasnitev stvarnih pravic na razlaščeni nepremičnini - nujni postopek - rok za pričetek gradnje
Če je razlastitveni namen že dosežen oziroma avtocesta že zgrajena, pa to ne pomeni, da ni več pogojev za razlastitev, saj gre za pridobitev pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice, lastništvo pa je treba urediti tudi za obstoječe javne ceste.
Za to, da ni določil roka iz 102. člena ZUreP-1 – rok, v katerem je razlastitveni upravičenec dolžan pričeti z gradnjo – je upravni organ navedel logičen razlog (da je avtocesta že zgrajena). Rok iz 102. člena ZUreP-1 razlaščencu varuje pravico do vrnitve nepremičnine, če namen, zaradi katerega je bila nepremičnina razlaščena, ni uresničen (111. člen ZUreP-1). Če je nesporno, da je bila avtocesta že zgrajena, pa v tej pravici tožnik ne more biti oškodovan.
razlastitev - javna cesta - javna korist - obstoj javne koristi - ponudba za odkup
Tožnikova nepremičnina se nahaja v trasi deviacije glavne ceste, kot izhaja iz lokacijskega načrta, zato je organ, ko je sprejel navedbo razlastitvenega upravičenca, da z drugo nepremičnino za dosego istega namena ne razpolaga, v smislu tretjega odstavka 92. člena ZUreP-1 popolno ugotovil dejansko stanje. Tožnik pa ne v upravnem postopku, ne s tožbo ne izkazuje drugače. Upravni organ se je opredelil tudi do elementov načela sorazmernosti iz drugega odstavka 92. člena ZUreP-1. Tudi, če je nepremičnina, ki je predmet razlastitve za tožnika ekonomsko pomembna, njen pomen ne more presegati njene običajne rabe, ki je gozd (ali njene ekonomske vrednosti). Pravilno pa je organ uporabil tudi določbo 97. člena ZUreP-1. Tožnik je namreč prejel osnutek pogodbe, med vročitvijo ponudbe in vložitvijo zahteve za razlastitev pa je minilo 30 dni, kar pomeni izpolnitev formalnega pogoja. Ponudba, posredovana tožniku, je vsebovala ceno, ki je tožnik ne sprejema, kar je zanj glavni razlog, zaradi katerega nasprotuje razlastitvi. Vendar pa določitev odškodnine ni del razlastitvenega postopka.