ZUS-1 člen 22, 22/1, 31, 31/1, 31/2, 59, 59/5.ZPP člen 105, 105b, 108, 141, 141/3.
volitve predsednika republike - sestava volilnega odbora za izvedbo volitev - popolnost vloge
Ker tožeča stranka tožbe, glede na to, da se na podlagi tretjega odstavka 141. člena ZPP šteje, da je poziv za njeno dopolnitev prejela 23.10.2007, ni dopolnila v roku, določenim z navedenim pozivom sodišča, in je ni bilo mogoče obravnavati, jo je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo.
ZVDZ člen 4, 105, 105/4. ZDS člen 10, 14.ZUS-1 člen 63, 63/1.
volitve v državni svet - kandidiranje elektorjev in kandidati - rok za dostavo Seznama volilni komisiji
Vloge, ki so v volilnih postopkih za volitve v DS vezane na rok, med drugim tudi Seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo, je treba vložiti neposredno pri volilnih organih oziroma oddati po pošti priporočeno tako, da so najpozneje zadnji dan roka pri pristojnem volilnem organu.
volitve v državni svet - postopek kandidiranja - sprememba pravil za izvolitev predstavnikov v volilno telo
Načelo zakonitosti v volilnih postopkih zahteva, da se postopki (vsa volilna opravila) odvijajo po predpisu, ki velja v času razpisa volitev. Uporaba spremenjenih pravil, ki so bila sprejeta in uveljavljena v času, ko so bila volilna opravila že v teku, je v nasprotju z načelom zakonitosti, saj spremenjena pravila širijo krog upravičenih predlagateljev za elektorje in člane državnega sveta, kar bi lahko privedlo do drugačne liste kandidatov za elektorje in člane državnega sveta.
volitve - pravočasnost posredovanja seznama izvoljenih predstavnikov v volilno telo
Seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo se mora nahajati pri pristojnem organu po izteku dneva, ki je določen kot zadnji dan roka. To pomeni, da niso pravočasne vloge, ki so zadnji dan roka poslane priporočeno po pošti, temveč vloge, ki jih pristojni organ zadnji dan roka že prejme.
ZUS člen 2, 4, 12, 12/1.ZVDZ člen 73, 82, 82/5.ZVPR člen 20, 21.
sklep o pošiljanju glasovnic v tujino - posamični akt - pasivna volilna pravica, "prazne" glasovnice - zakonitost posamičnih aktov in dejanj
Sklep Državne volilne komisije o pošiljanju glasovnic v tujino ni posamični akt, saj se ne nanaša na tožnico in ne ureja njenega položaja kot predsedniške kandidatke. Z "dejanjem" - pošiljanjem praznih glasovnic v tujino - ni bila kršena tožničina pasivna volilna pravica, saj ni bila omejena njena pravica kandidirati za predsednico, favoriziran pa tudi ni bil noben drug kandidat.
Akt, s katerim je Državna volilna komisija RS (DVK) ugotovila, komu pripada pravica, da nadomešča poslanko Državnega zbora RS, ki je bila imenovana za ministrico, temelji na 14. členu Zakona o poslancih (ZPos-UPB2). Takšna ugotovitev ima značaj potrdila o izvolitvi iz 98. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (ZVDZ-UPB1, Uradni list RS, št. 109/2006).
ZUS-1 člen 2, 2/1, 4, 4/1, 12, 12/1-1.ZVZD člen 39, 103, 104, 105.URS člen 157, 157/2.
odločba o zamenjavi člana volilnega odbora - pravna narava izpodbijanega akta
Odločba o zamenjavi člana volilnega odbora ni upravna odločba, temveč je akt volilnega organa, s katerim se ni posegalo v pravni položaj oziroma odločalo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih člana volilnega odbora v upravnem postopku (1. odstavek 2. člena ZUS-1), prav tako tudi ni posamični akt, s katerim se posega v ustavne pravice posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (2. odstavek 157. člena Ustave Republike Slovenije in 1. odstavek 4. člena ZUS-1).
ZPols člen 19, 19/2-4.ZVDZ člen 105, 105/4. ZUS člen 16, 59, 59/1.
volitve v državni zbor - lista kandidatov - pristojni organ za določitev kandidatov
Ker mora biti organ, pristojen za določanje kandidatov za volitve v državni zbor, v skladu s 4. točko 2. odstavka 19. člena ZPolS vnaprej določen v statutu politične stranke, ni mogoče z "ad hoc" sklepom tega ali drugega organa za določanje kandidatov pooblastiti drugega organa politične stranke.
ZUS člen 74.ZVDZ člen 47, 56, 105, 105/4.ZVPR člen 9, 13, 16.
volitve predsednika republike - zavrnitev kandidature s podporo volilcev
Način določanja kandidatov za predsednika republike s podporo volilcev je urejen v 13. členu Zakona o volitvah predsednika republike (ZVPR). Po navedeni določbi lahko posamezno kandidaturo določi skupina najmanj pet tisoč volilcev. Volilci dajejo svojo podporo na predpisanih obrazcih na način, ki ga ureja 47. člen Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ), ki se po določbi 9. člena ZVPR smiselno uporablja tudi za volitve predsednika republike glede vprašanj, ki jih ZVPR ne ureja. Podpisani obrazci so po določbi rpvega odstavka 16. člena ZVPR sestavni del predloga kandidature in morajo biti predloženi Republiški volilni komisiji v postopku preizkusa zakonitosti s tako podporo vložene kandidature. Ker je v obravnavanem primeru predlog kandidature bil pomanjkljiv, ker ni vseboval najmanj pet tisoč podpisanih obrazcev podpore, ta pomanjkljivost pa ni bila odpravljena v za to določenem roku, je Republiška volilna komisija pravilno ravnala, ko je na podlagi prvega odstavka 56. člena ZVDZ zavrnila kandidaturo, za katero je ugotovila, da ni sestavljena v skladu z zakonom.
Če sodni svet kandidata, ki se je prijavil na razpis za predsednika sodišča, ne predlaga v imenovanje ministru za pravosodje, mu mora o tem izdati obrazloženo odločbo, sicer krši določbo 25. člena ustave, ker kandidatu ne omogoči, da bi v upravnem sporu lahko učinkovito branil svoje pravice.
varstvo z ustavo zajamčenih pravic - poslanska procesna imuniteta
Ni nezakonit in neustaven sklep državnega zbora o priznanju procesne imunitete poslancu, četudi je zoper poslanca že vložena zasebna tožba zasebnega tožilca zaradi kaznivega dejanja.
V postopku izvolitve v sodniško funkcijo odloča Sodni svet 1) o vprašanju, ali prijavljeni kandidat(i) izpolnjuje(jo) z zakonom predpisane pogoje za izvolitev v sodniško funkcijo na razpisano sodniško mesto in 2) o vprašanju, katerega izmed kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, bo predlagal v izvolitev. Z negativnim aktom o prvem vprašanju Sodni svet kandidatu odreče pravico do nadaljnje udeležbe v postopku za izvolitev v sodniško funkcijo, z aktom o izbiri kandidata pa ipso facto odloči o neizbiri ostalih (nepredlaganih) kandidatov za prosto sodniško mesto.
Po določbi 2. odstavka 94. čl. ZVDZ ugotovi izid volitev v državni zbor na državni ravni republiška volilna komisija, ki o tem sestavi zapisnik. Ta zapisnik ni ena od odločitev, zoper katero se lahko vloži pritožba pri Vrhovnem sodišču RS po določbah od 103. do 109. čl. ZVDZ.
Zaradi molka tožene stranke je dopusten upravni spor ob pogojih iz 26. člena ZUS, ta pasivnost upravnega organa pa ne pomeni dejanja, s katerim bi se posegalo v tožničino ustavno pravico v smislu 2. odstavka 157. člena Ustave RS.
varstvo z ustavo zajamčenih svoboščin in pravic po ZUS - upravna odločba - molk organa
Če je stranka vložila zahtevo za podaljšanje vozniškega dovoljenja, ki je oblika upravne odločbe v smislu 1. odstavka 206. člena ZUP, pristojni organ prve stopnje in tožena stranka pa o zahtevi nista odločila, gre za molk organa, zaradi katerega je dovoljen ob pogojih iz 26. člena ZUS upravni spor, ne gre pa za dejanje, s katerim bi se posegalo v ustavne pravice posameznika, katerih varstvo je urejal prej 67. člen ZUS, sedaj pa 2. odstavek 157. člena Ustave RS.
ZUS (1977) člen 26, 67, 68 - 76.URS člen 157, 157/2.
varstvo z ustavo zajamčenih pravic - molk organa
V zadevi, v kateri je tožnica zahtevala izdajo osebne izkaznice, ki je oblika potrdila v smislu 171. člena ZUP, pristojni organ pa o zahtevi ni odločil, gre za molk organa druge stopnje, zaradi katerega je dopusten upravni spor ob pogojih iz 26. člena ZUS. Ta pasivnost tožene stranke pa ne pomeni dejanja, s katerim bi se posegalo v tožničino ustavno pravico v smislu 2. odstavka 157. člena Ustave RS.
URS člen 157, 157/2. ZUS (1977) člen 7, 7/1, 30, 30/1-4.
sodno varstvo - varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu
Kadar je stranki zagotovljeno sodno varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu po 1. odstavku 157. člena ustave, ne more uveljavljati še sodnega varstva ustavnih pravic po 2. odstavku 157. člena ustave, saj pogoj odsotnosti drugega sodnega varstva ni izpolnjen.
URS člen 25, 55, 157.ZZUUP člen 1, 2, 6, 7, 13, 16, 16/1.
svobodno odločanje o rojstvu otrok - dovolitev sterilizacije z odložnim rokom - posamični akt po 2. odst. 157. čl. ustave
Določbe 55. člena ustave o svobodnem odločanju o rojstvih otrok urejajo temeljno svoboščino (ne pravico), za katero država zagotavlja možnost za njeno uresničevanje z ustvarjanjem razmer, ki omogočajo staršem, da se svobodno odločajo za rojstva svojih otrok. Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok (ZZUUP) je posebni zakon, ki ureja način uresničevanja ustavne svoboščine o svobodnem odločanju o rojstvih otrok. Po določbi 1. odstavka 1. člena ZZUUP se sterilizacija opravi šele, ko poteče šest mesecev od njene dovolitve, razen v primerih, ko je sterilizacija potrebna iz zdravstvenih razlogov. Torej gre za odločanje na podlagi posebnega zakona, ki ureja uresničevanje ustavne svoboščine v strokovnem pogledu. Zato gre po presoji sodišča za posamični akt po 2. odstavku 157. člena ustave, ki se sme izdati kot sklep.
Ker tožnik izpodbija splošni akt, ki ga je sprejel Mestni svet Mestne občine Ljubljana, za katerega presojo ustavnosti in zakonitosti je pristojno Ustavno sodišče RS (21. člen zakona o Ustavnem sodišču RS), izpodbijani akt pa ni niti dokončni (upravni) posamični akt iz 1. odstavka 157. člena, niti posamični akt iz 2. odstavka 157. člena Ustave RS, izpodbijanega akta v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati.