BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - ODVETNIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS00009242
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZBPP člen 37, 37/3, 39, 39/1, 40, 40/1, 40/5, 40/6.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - napotnica
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Na revidentkino vprašanje je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila.
Čeprav pristojni organ za BPP z odločbo, s katero ugodi prošnji, določi oziroma navede izrecno obliko in obseg dodeljene pravne pomoči (tretji odstavek 37. člena ZBPP), pa je izvajalec BPP upravičen do plačila storitev BPP le, če pristojni strokovni službi za BPP vrne napotnico v 15 dneh po opravljeni storitvi (prvi in peti odstavek 40. člena ZBPP).
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZOdv člen 25, 25/1-7, 27.
vpis v imenik odvetniških kandidatov - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - splošno vprašanje - zelo hude posledice - časovna oddaljenost dogodkov - ponovna vloga
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident je vprašanje zastavil preveč splošno in (splošen) odgovor nanj, brez upoštevanja vseh konkretnih okoliščin zadeve, ne bi mogel vplivati na presojo utemeljenosti revizijskih razlogov. Časovna oddaljenost ravnanj posameznika namreč ni bistveni element za presojo vrednosti zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica v smislu prvega odstavka 27. člena ZOdv, temveč je pomembna vrednostna ocena tega ravnanja s strani stanovske organizacije, ki o vpisu v imenik odloča. Iz vprašanja prav tako ni jasno, katero pravno pravilo naj bi sodišče prve stopnje prekršilo in zakaj.
V zvezi z jasno določbo drugega odstavka 27. člena ZOdv pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da je njen pomen zgolj v tem, da se nova zahteva za vpis ne more vložiti pred potekom dveh let od pravnomočnosti zavrnilne odločbe, ker se šteje (neizpodbojna domneva), da v tem času kandidat zagotovo še ne more povrniti zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica. Po preteku tega časa pa ima pristojni organ možnost in dolžnost, da na podlagi nove vloge stranke ponovno preveri izpolnjevanje pogoja iz 7. točke prvega odstavka 25. člena ZOdv.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZOdv člen 25, 25/1-2, 30, 30/1-7.
dovoljenost revizije - izbris iz imenika odvetnikov - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - zelo hude posledice niso izkazane
Revident pomembnega pravnega vprašanja ni navedel. Vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, za dovoljenost revizije ne zadostuje.
Revidetn svojih navedb o zelo hudih posledicah izpodbijanega akta ni izkazal.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - ODVETNIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS00001747
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZOdv člen 17, 17/5. ZBPP člen 30, 30/6. URS člen 2, 14, 14/2, 74, 74/1.
nagrada in stroški odvetnika za postopek - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - brezplačna pravna pomoč - lex posterior derogat legi priori - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - svobodna gospodarska pobuda - upravičenci do brezplačne pravne pomoči - načelo enakosti pred zakonom
Trditveno in dokazno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Odgovor na vprašanje, ali je treba uporabiti določbo šestega odstavka 30. člena ZBPP ali določbo petega odstavka 17. člena ZOdv je očiten, saj je treba po načelu lex posterior derogat legi priori uporabiti določbo, ki je kasneje stopila v veljavo, to je določbo petega odstavka 17. člena ZOdv.
UPRAVNI SPOR - ODVETNIŠTVO - BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VS1016039
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZOdv člen 17, 17/5. URS člen 2, 14, 14/2, 22, 74, 74/1, 137.
dovoljenost revizije - odvetniški stroški zastopanja - polovično plačilo za storitve - pomembno pravno vprašanje - brezplačna pravna pomoč - upravičenci do brezplačne pravne pomoči - načelo enakosti pred zakonom - načelo enakega varstva pravic - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano
Trditveno in dokazno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident se neutemeljeno sklicuje na kršitev načela enakosti pred zakonom in načela enakega varstva pravic na škodo upravičencev do brezplačne pravne pomoči, saj s tem ne varuje svojih pravic, pravnih koristi oziroma pravnega položaja, ki bi mu bili kršeni v obravnavanem postopku.
Zastavljeno vprašanje tudi ni pomembno z vidika zatrjevane kršitve načela svobodne gospodarske pobude, saj revident kršitve ne obrazloži oziroma je ne konkretizira glede na okoliščine obravnavanega primera.
Načelo enakosti pred zakonom zakonodajalca zavezuje, da enaka razmerja in položaje ureja enako ter različna različno. Ureditev, na podlagi kateri temelji izpodbijana odločitev, odvetnike, ki se sami prostovoljno odločijo za izvajanje storitev brezplačne pravne pomoči ne obravnava različno. Vsi so upravičeni do enakega plačila za te storitve, ne glede na to, ali so odvetniki „začetniki“ ali že „uveljavljeni“ odvetniki. Vrhovno sodišče poleg tega pripominja, da so odvetniki, ki delujejo v okviru brezplačne pravne pomoči, v primerjavi z odvetniki, ki si stranke (po)iščejo na trgu, z vidika plačila za svoje storitve glede bistvene okoliščine v različnih položajih.
V primeru vodenja disciplinskih postopkov zoper odvetnike pred disciplinsko komisijo Odvetniške zbornice in izrekanju ukrepov ne gre za izvrševanje nalog, ki bi bile toženi stranki podeljene z javnim pooblastilom. Torej v tem primeru (pri opravljanju teh nalog) ne gre za organ iz 1. člena ZUS-1 in tudi očitano dejanje ne more biti predmet presoje v upravnem sporu niti po 4. členu ZUS-1.
ZUS-1 jasno določa, v katerih primerih je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu in tudi če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, lahko sodišče odloča v upravnem sporu o zakonitosti dejanj, s katerimi se posega v človekove pravice in temeljne svoboščine le, če je v te pravice posegel organ iz 1. člena ZUS-1 in ne katerikoli organ katerekoli pravne osebe.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - odvetnik - varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - zbirka osebnih podatkov - upravljalec osebnih podatkov - pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki - dolžnost odvetnika varovati kot tajnost, kar mu je zaupala stranka - priglasitev stranske intervencije Odvetniške zbornice
Odvetniška zbornica s sklicevanjem na zakonske in podzakonske podlage, v katerih so na splošno opredeljeni njen položaj in naloge, upoštevaje pravila o trditvenem in dokaznem bremenu ni izkazala, da bi bilo v obravnavani zadevi z izpodbijanim delom odločbe tožene stranke poseženo v njene pravice ali na zakon oprte neposredne koristi.
Podatek, ali je (oziroma ni) neka oseba vpisana pri določeni šoli kot njen diplomant, je osebni podatek te osebe.
Čeprav pri opravljanju odvetniškega poklica lahko nastajajo zbirke (osebnih) podatkov in so (nekateri) odvetniki v register zbirk osebnih podatkov pri toženi stranki tudi vpisali zbirke podatkov, ki jih vodijo, pa vsak posamezen osebni podatek, do katerega pride odvetnik pri opravljanju svojega poklica, ne predstavlja že tudi strukturiranega niza podatkov, torej zbirke osebnih podatkov, in pridobitev takega osebnega podatka ne pomeni avtomatično tudi njegove obdelave. Da bi šlo za obdelavo zbirke osebnih podatkov, bi morali biti izpolnjeni pogoji iz 3. in 5. točke 6. člena ZVOP-1, kar pa ni primer v obravnavani zadevi. Posledično revident kot odvetnik v tem primeru ni upravljalec osebnih podatkov iz 8. točke 6. člena ZVOP-1.
izbris iz imenika odvetnikov - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - ni izkazano - odločba o izbrisu - dejanski izbris - zelo hude posledice - niso posledica izpodbijane odločbe - začasna odredba
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident je v reviziji navedel več ugovorov, za nobenega pa ni navedel in izkazal, da gre za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Poleg tega revizijski ugovor v zvezi s preuranjenim dejanskim izbrisom revidenta iz imenika odvetnikov za obravnavani primer ni relevanten, saj je v tem upravnem sporu izpodbijana samo odločba o izbrisu revidenta iz imenika odvetnikov, ne pa tudi dejanski izbris, ki odločbi o izbrisu sledi.
Zelo hude posledice izpodbijane odločitve, ki jih navaja revident, so kvečjemu posledice predhodne odločbe disciplinskega sodišča o izreku disciplinske sankcije odvzema pravice opravljati odvetniški poklic za dobo enega leta in ne tu izpodbijane odločbe.
izbris iz imenika odvetnikov - začasna odredba - ugoditev pritožbi - zavrnitev izdaje začasne odredbe - neizkazana težko popravljiva škoda
Glede na to, da je pri odločanju o zahtevi za izdajo začasne odredbe bistveno, da stranka, ki njeno izdajo zahteva, izkaže verjetnost nastanka zanjo težko popravljive škode, predvidevanja sodišča prve stopnje (poleg tega da prevzema tožničino dokazno breme) o bodočem tožničinem ravnanju na odločitev v tej zadevi ne morejo vplivati. Enako velja za navedbe sodišča prve stopnje, da ni jasno razvidna pravna podlaga statuta tožene stranke, na podlagi katere je tožena stranka utemeljila svojo odločitev, saj bo to predmet odločanja o tožbi.
UPRAVNI SPOR - ODVETNIŠTVO - DAVKI - USTAVNO PRAVO
VS1014913
URS člen 14, 137, 137/1, 153. ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 25, 25/3. ZOdv člen 2, 2/2, 17. ZPP člen 87, 151, 154, 154/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu člen 2, 2/2, 3, 3/1, 3/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v pravdnem postopku člen 18. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v kazenskem postopku člen 18. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 28.
upravni spor - stroški postopka - pravdni stroški - odmera stroškov postopka - pavšalni znesek povračila stroškov - zastopanje stranke v postopku - odvetnik - pooblaščenec s pravniškim državnim izpitom - zastopanje proti plačilu - izdatki - nagrada - davek na dodano vrednost (DDV) - razlaga zakona - skladnost podzakonskega akta z Ustavo - usklajenost pravnih aktov - pravica do enakosti pred zakonom
Podlaga za razlikovanje v višini priznanih stroškov glede na status pooblaščenca (ki je odvetnik ali oseba s pravniškim državnim izpitom) je v drugem odstavku 2. člena ZOdv, ki določa, da lahko pred sodišči stranko proti plačilu zastopa samo odvetnik, če zakon ne določa drugače.
Pravna oseba (razen odvetniške družbe) ne more biti pooblaščenec stranke v postopku.
ZUS-1 člen 22, 22/2. ZPP člen 86, 86/4. ZOdv člen 1, 1/3, 2a, 2a/1, 31, 31/1, 31/2.
postulacijska sposobnost - tuj odvetnik - vpis v imenik odvetnikov - zavrženje pritožbe
Pritožnikov pooblaščenec, odvetnik iz Skopja, Republika Makedonija, ni vpisan v nobenega izmed imenikov, ki jih skladno z Zakonom o odvetništvu vodi Odvetniška zbornica Slovenije, zato pritožnikov pooblaščenec nima pravice opravljati odvetniškega poklica v Republiki Sloveniji.
ZPP člen 378, 391, 391/2. ZOdvT člen 14, 14/4. ZodvT tarifna številka 3100, 3101.
nagrada odvetnika – višina nagrade – prenehanje mandatnega razmerja - ustavitev postopka – zahteva za varstvo zakonitosti
ZOdvT v četrtem odstavku 14. člena loči med pojmoma predčasni zaključek zadeve in prenehanje pooblastila pred zaključkom zadeve. Izjema iz 1. točke tar. št. 3101, ki govori o znižanju količnika le za primer prenehanja mandata, se torej ne more nanašati tudi na primer, ko je postopek ustavljen zaradi umika tožbe pred narokom.
Redno prenehanje mandatnega razmerja z izpolnitvijo naročila v situaciji ustavitve postopka pred narokom še ni nastopilo, zato je pooblaščenec upravičen do odmere polne nagrade po tar. št. 3100 s količnikom 1,3.
UPRAVNI POSTOPEK – TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV – ODVETNIŠTVO
VS4002198
ZTFI člen 488, 488a. ZUP člen 82. ZOdv člen 10.
Agencija za trg vrednostnih papirjev - pravica do pridobivanja informacij in pregledov dokumentov – varovanje zaupnih informacij – upravičenci – pooblaščenec stranke - odvetnik
Bistvo spora je razlaga pravice do pridobivanja informacij in pregleda dokumentov v okviru postopkov, ki se na podlagi ZTFI vodijo pred Agencijo. Dilema je, kdo poleg strank postopka je v določenih primerih še lahko upravičen do pregleda dokumentov in obvestila o poteku relevantnega postopka. Vrhovno sodišče zaradi jasnosti obsega pravice do pridobivanja informacij že uvodoma izpostavlja, da je vlogo odvetnika kot strankinega pooblaščenca treba striktno presojati z vidika potrebe po varstvu pravne koristi oseb (strank), ki jih odvetnik zastopa. Zato je materialnopravno napačno tožbeno izhodišče, da je določba 10. člena ZOdv samostojna materialno-pravna podlaga za „generalno“ pridobivanje osebnih podatkov pri opravljanju odvetniškega poklica, saj je tudi ta določba strogo omejena na pridobivanje relevantnih osebnih podatkov, ki jih odvetnik potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi.
Iz določbe 488. člena ZTFI izhaja, da je Agencija v okviru svojih pooblastil dolžna varovati zaupne informacije. Vendar pa je Agencija v postopkih odločanja v posamičnih zadevah izrecno vezana na (subsidiarno) uporabo ZUP, kar pomeni, da mora Agencija v primeru, če zainteresirana oseba utemeljeno zatrjuje svojo pravno korist od pregleda konkretizirano opredeljenih upravnih dokumentov, tovrstno vlogo obravnavati po določbi 82. člen ZUP. Zato je zmotna interpretacija 488. člena ZTFI kot določbe lex specialis, ki izključuje uporabo 82. člena ZUP, saj je v drugem odstavku 488. člena ZTFI izrecno določeno, da se zaupnih informacij ne sme razkriti nobeni drugi osebi ali državnemu organu, razen v primerih, določenih z zakonom.
nagrada odvetniku – pactum de quota litis – prepoved kumuliranja odstotnega plačila s plačilom po Odvetniški tarifi
Zaključek sodišč prve in druge stopnje o tem, da je tudi v konkretnem primeru (ko je bil toženki v pravdi, v kateri jo je zastopal tožnik, prisojen znesek že znan) kumuliranje odstotnega plačila odvetniških storitev s plačilom po Odvetniški tarifi, v nasprotju s kogentno določbo tretjega odstavka 17. člena ZOdv, je pravilen.
odvetništvo – neizpolnjevanje razpisnih pogojev – sofinanciranje stroškov prve zaposlitve brezposelne osebe – dovoljenost revizije – zavrženje – pomembno pravno vprašanje
Ker revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zatrjevani način, tudi ne more uspeti s sklicevanjem na neenotno sodno prakso sodišča prve stopnje glede vprašanja, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo, pri čemer odločb prvostopenjskega sodišča, v katerih bi bila glede pravnega vprašanja, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo in od katerega bi bila odvisna odločitev v zadevi, sprejeta različna stališča, ni predložil (niti navedel).
ZOdvT člen 15, 41. ZodvT tarifna številka 3300. Odvetniška tarifa tarifna številka 19, 19/3, 21. OZ člen 179, 182.
povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - stroški postopka - nagrada odvetniku - prehodne in končne določbe ZOdvT
V konkretnem primeru je tožnik vložil tožbo 16. 5. 2007, zato je treba nagrade in izdatke za storitve odvetnikov v postopku z revizijo določiti po doslej veljavni Odvetniški tarifi. Revizijsko sodišče je zato tožniku namesto priglašene nagrade za postopek z revizijo po tarifni številki 3300 ZOdvT priznalo nagrado za izredno pravno sredstvo po tarifni številki 21 OT in nagrado za nadaljnje obrazložene vloge po 3. točki tarifne številke 19 OT.
zahteva za varstvo zakonitosti – vrednost spornega predmeta – postopek zaradi sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve – stroški zastopanja – odvetniška tarifa – določitev vrednosti spornega predmeta po prostem preudarku
Za določitev vrednosti predmeta v postopku zaradi sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve po prostem preudarku ni zadosti opornih točk niti objektivnih kriterijev, saj zadeva nima premoženjske narave. Vrednost predmeta v tem primeru ni ocenljiva. Ker niti približno ne more imeti denarnega ekvivalenta, je določitev vrednosti predmeta s prostim preudarkom izključena.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZOdv člen 25, 25/1-7.
vpis v imenik odvetnikov – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zatrjevana neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje – sklicevanje na odločbo, izdano v prejšnjem upravnem sporu – zelo hude posledice – nemožnost opravljanja odvetniškega poklica – poseg v osebnostne pravice
Brez natančno in konkretno izpostavljenega pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ni mogoča presoja Vrhovnega sodišča, ali glede tega vprašanja obstaja neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje, zato ni izpolnjen pogoj iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker revident ni predložil nobenih dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da je kot posledica izpodbijane odločitve ogroženo njegovo preživljanje, pogoj iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.