ODVETNIŠTVO - TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV - UPRAVNI SPOR
VS4001504
ZPre-1 člen 8, 8/2-1, 8/2-2. ZTFI člen 502, 502/2-1, 551, 551/2. ZUS-1 člen 25, 25/4. ZOdv člen 17, 17/1, 20, 20/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (2007) člen 1.
nadzor Agencije za trg vrednostnih papirjev - prevzemi - usklajeno delovanje - prevzemni prag - prepoved uresničevanja glasovalnih pravic v ciljni družbi - postopek odločanja Agencije postopek sodnega varstva - bistvene kršitve postopka - sestava senata - glavna obravnava - izpodbijanje predpostavk domneve oziroma same domneve - ustavnost Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu
Tožnica predpostavk domneve o usklajenem delovanju ni konkretno izpodbijala, pač pa je izpodbijala samo domnevo. Trdila je, da je bil njen namen »le nakup maksimalno dovoljenega števila delnic brez objave javne ponudbe«. V primeru, ko je izkazan vsaj eden od zakonsko določenih dejanskih stanov povezav, mora namreč oseba, na katero se domneva nanaša, domnevo izpodbijati z dokazovanjem, da kljub obstoju povezave iz dejanskega stanja domneve ni delovala usklajeno z drugo osebo. Vendar pa tožnici to ni uspelo, saj ugotovljene okoliščine konkretnega življenjskega primera omogočajo zanesljivo sklepanje ne samo o povezavi, temveč tudi o usklajenem delovanju.
Usklajeno delovanje potrjujejo tudi okoliščine, zaradi katerih je Agencija začela postopek nadzora po uradni dolžnosti (»enako časovno obdobje, v katerem sta družbi pridobivali delnice (februar, maj in junij 2008), enaka velikost pridobljenih deležev (vsaka od družb je pridobila natančno 298.674 delnic oziroma 24,99-odstotni delež delnic) ter nakupi delnic izven organiziranega trga.
Po ZPre-1 ni treba dokazati dejstva nastopa skupnega uresničevanja glasovalne pravice, na primer obstoja delniškega sporazuma ali načina glasovanja pri pomembnem sklepu na skupščini delniške družbe, ampak je dovolj, da se dokažejo samo relevantne okoliščine, ki jih zakon opredeljuje kot dejanski stan iz domneve, da velja domneva usklajenega delovanja. Ob dokazu dejanskega stanu zakonske domneve, pa bi morala tožnica dokazati, da pri dokupovanju delnic ni šlo za nakup v smislu skupnega delovanja, ampak na primer zgolj kot dobro portfeljsko naložbo, česar pa ji ni uspelo dokazati.
Ker je Agencija ugotovila več znakov usklajenega delovanja in so ti obstajali istočasno, jih je mogoče (brez posebnega dokazovanja sporazuma) sprejeti kot očiten in prepričljiv dokaz, da je bilo ravnanje tožnice motivirano s pridobitvijo ali utrditvijo kontrole nad ciljno družbo. Sicer pa je pri sporazumu odločilen njegov cilj in ne cilj (subjektivni namen) skleniteljev sporazuma (kar je Vrhovno sodišče pojasnilo že v sodbi in sklepu I Up 334/2003 z dne 28. 10. 2003).
ZUS-1 določa posebna pravila za povrnitev tožnikovih stroškov v upravnem sporu, in sicer v tretjem odstavku 25. člena v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Pravilnik je namreč specialni predpis, ki izključuje uporabo drugih predpisov pri določitvi in povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (kar je Vrhovno sodišče pojasnilo v sklepu X Ips 805/2007 z dne 16. 7. 2008). Ker pa je pri pavšalni odmeri stroškov po Pravilniku obseg povrnitve stroškov stranke določen, stroškov ni mogoče odmerjati z upoštevanjem določb Odvetniške tarife.
ZOdv člen 61, 63, 65, 65/1, 65/2, 65/3.ZUS-1 člen 4, 25, 25/4, 36, 36/1-1, 76, 82, 82/2.
disciplinski ukrep zoper odvetnika - odločitev disciplinskega sodišča - dopustnost upravnega spora - drugo sodno varstvo - dopustnost upravnega spora zaradi posega v ustavne pravice
Zoper odločitev disciplinskega sodišča je (bila) dovoljena pritožba, o kateri odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije v senatu petih sodnikov (drugi odstavek 65. člena ZOdv). V postopku pred disciplinskim sodiščem se uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku, če ta zakon ne določa drugače (tretji odstavek 65. člena ZOdv). Navedena ureditev pomeni, da odločitev, zoper katero je tožnik vložil pritožbo, sploh ni mogla (ne more) biti predmet spora (izpodbijanja) v upravnem sporu oziroma predmet (novega) sodnega varstva, saj je varstvo zagotovljeno že z navedenimi določbami in v okviru navedenega sodnega postopka. Takšna ureditev pa tudi pomeni, da je izključen ne samo redni upravni spor, ampak tudi upravni spor kot varstvo ustavnih pravic (4. člen ZUS-1), saj je ta predviden le v primeru, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.
ZUP člen 144.ZUS-1 člen 63, 80, 107.ZPP člen 155, 165.ZBPP člen 40/2.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetniku
Po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni odločilo pravilno, ko je ugodilo tožbi tožeče stranke. Pritožbeno sodišče namreč meni, da je pravilno stališče tožene stranke v njeni izpodbijani odločbi in v pritožbi zoper izpodbijano sodbo, da so bili v obravnavanem primeru, na podlagi vložene zahteve prvega tožnika za povrnitev stroškov odvetniku in za njegovo nagrado, izpolnjeni vsi pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa po skrajšanem postopku (144. člen ZUP). Zato je tožena stranka utemeljeno priskrbela pravdni spis okrožnega sodišča in odločila na podlagi dejstev in okoliščin, ki so bile navedene v vlogi, ter podatkov, s katerimi je glede na pridobitev pravdnega spisa sama razpolagala, upoštevajoč določbe ZPP glede odločanja o (ne)potrebnih stroških (12. Poglavje ZPP - UPB1) ter določbe Odvetniške tarife. Ker gre za skrajšani postopek, v tem primeru ni bilo treba zaslišati prvega tožnika (tretji odstavek 144. člena ZUP).
ZUS člen 25, 25/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu člen 3, 3/2.ZDDV-1 člen 3, 3/1-3.
stroški upravnega spora - vključenost DDV-ja v pavšalne stroške
Pavšalni znesek (določen v 2. odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu) predstavlja znesek povrnjenih stroškov in ne vključuje DDV na odvetniške stroške.
Akt, s katerim je Odvetniška zbornica Slovenije potrdila odločitev o disciplinskem ukrepu - opominu, ki ga je odvetniku izrekla disciplinska komisija prve stopnje, ni akt, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
ZKP člen 12, 12/1, 92, 92/2-7, 96, 96/1, 421, 421/1 URS člen 29. Odvetniška tarifa člen 8, 8/2, 22.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - pravica do strokovne obrambe - zagovornik po pooblastilu - stroški kazenskega postopka - potrebni izdatki in nagrada zagovornika - odvetniška tarifa
Zahteva, s katero zagovornik izpodbija pravnomočni sklep o odmeri stroškov postopka (potrebnih izdatkov obdolženca in potrebnih izdatkov ter nagrade zagovornika), je vložena v obdolženčevo korist ter je zato tudi dovoljena. Ugotovljeno situacijo pa je treba razlikovati od položaja, v katerem je zagovornik obdolžencu postavljen po uradni dolžnosti ter v svojem imenu priglaša stroške kazenskega postopka.
Obvezne razlage Odvetniške tarife, ki jo sprejme le odvetniška zbornica brez soglasja ministra za pravosodje, ki ni objavljena v uradnem listu, ni dolžno upoštevati niti sodišče niti drug državni organ.
ZUS člen 60, 61, 61/1, 73.ZOdv člen 25, 25/1-7, 25/1-8, 27, 31.
vpis v imenik odvetnikov - predlog, da sodišče samo odloči o stvari - pogoji za odločanje sodišča v sporu polne jurisdikcije
Odločanje sodišča prve stopnje v smislu določbe 1. odstavka 61. člena ZUS je le možnost, ki jo zakon daje sodišču, ne pa absolutna zapoved takšnega načina odločanja. Glede na omejevalne pogoje predstavlja takšno odločanje izjemo pri odločanju v upravnem sporu, saj gre za nadomeščanje odpravljenega akta.
zastopanje - odvetnik kot pooblaščenec - maksimalna hipoteka - zadržek za zastopanje - pogodba o zastavni pravici
Do ureditve maksimalne hipoteke v SPZ in ZZK-1 je bila maksimalna hipoteka urejena v pravnem pravilu 14 Zakona o zemljiških knjigah Kraljevine Jugoslavije iz leta 1930. Sedaj maksimalno hipoteko v slovenskem pravu urejata 146. člen SPZ in 18. člen ZZK-1, ureditev pa je smiselno enaka kot doslej.
Za maksimalno hipoteko je značilno, da se vpisuje z določenim najvišjim zneskom, ki predstavlja zgornjo mejo, do katere hipoteka še nudi realno jamstvo. Pri vpisu maksimalne hipoteke se namreč ne navajajo posamezne vrednostno določene terjatve, ki so nastale ali bodo nastale, ampak se stvarno zavarovanje omeji z navedbo najvišjega (maksimalnega) zneska.
ZOdv člen 25, 25-7. ZUS člen 70, 70/2. ZPP (1977) člen 112, 112/4.ZS člen 83, 83/3.
vpis v imenik odvetnikov
Pogoj iz 7. točke 25. člena ZOdv se ugotavlja na podlagi dejstev, ki se nanašajo tako na osebnost kot na delo osebe, ki želi opravljati odvetniški poklic.