povrnitev škode - odgovornost družbenika - stečajni postopek - odstop odškodninske terjatve tretjemu v stečajnem postopku - procesna in stvarna legitimacija tretjega
Če je terjatev v stečaju odstopljena posameznemu upniku, jo ta izterja (samo) v svojem imenu in (samo) za svoj račun. Njegova procesna legitimacija zato ni pogojena z odprtostjo stečajnega postopka.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - vrednost spornega predmeta - glavnica - obresti - postranske terjatve - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sodišče lahko revizijo dopusti le ob ustrezni vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, pri čemer se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka, ne pa tudi obresti, če se te uveljavljajo kot glavni zahtevek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0016549
ZTLR člen 12. ZPZ člen 7. ZSZ člen 46, 51. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - lastninjenje – družbena lastnina - lastninska pravica na nepremičnini – stavbno zemljišče - pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - imetništvo pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL - pridobitev pravice uporabe - status objekta - provizorij - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je stališče v zvezi z izpostavljenim vprašanjem, ali je lahko graditelj pridobil pravico uporabe na zemljišču v družbeni lastnini na podlagi 12. člena ZTLR, v kolikor niso izpolnjeni pogoji po takrat veljavnem ZSZ (51. člen), po katerem se je stavbno zemljišče oddalo v uporabo za gradnjo s pogodbo po postopku oddaje stavbnega zemljišča za graditev, v katerem je odločala komisija za oddajo stavbnega zemljišča Sklada stavbnih zemljišč, že zavzelo v več odločbah, izpodbijana sodba pa od njih ne odstopa.
pritožba - dovoljenost pritožbe - rok za pritožbo - vročitev sodbe - datum vročitve - dokazovanje pravilnosti datuma na vročilnici
Tožeča stranka je v reviziji pojasnila netočnost z njene strani zapisanega datuma prejema prepisa prvostopenjske sodbe, in to uspešno. Napačen je zato zaključek sodišča druge stopnje, da se je pritožbeni rok iztekel in da je vložena pritožba prepozna.
ZDMV člen 3, 6. ZDDV-1 člen 38, 38/1, 38/5. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. 10. 1992 o uvedbi Carinskega zakonika skupnosti (UL L 302 z dne 19. 10. 1992 s spremembami, CZS) člen 145, 145/1, 220, 220/2b, 236.
davek na motorna vozila - DMV - carine - naknadni obračun carinskih dajatev - pogoji - poseben postopek - začasni uvoz - postopek pasivnega oplemenitenja - ponovni uvoz - osnova za obračun DMV - vrednost vozil - namenska razlaga - jezikovna razlaga - neenak položaj davčnih zavezancev
Pri določitvi osnove za DMV se v obravnavanem primeru upošteva celotna vrednost vozila, ki vključuje vrednost delov, ki so bili predhodno izvoženi na oplemenitenje.
Ugovori, ki se nanašajo na opustitev naknadne vknjižbe po b. točki drugega odstavka 220. člena CZS, se lahko načeloma uveljavljajo med postopkom naknadne vknjižbe dajatev, lahko pa v ločenem postopku z zahtevkom za povračilo ali odpust dajatev na podlagi 236. člena v povezavi z b. točko drugega odstavka 220. člena CZS.
denacionalizacija - dovoljenost revizije - zelo hude posledice niso konkretizirane - pričakovanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidenta nista obrazložila, kakšne konkretne zelo hude posledice ima zanju v tem upravnem sporu izpodbijana odločitev in takih posledic tudi nista z ničemer izkazala. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica), zaradi česar revidenti samo s sklicevanjem na nepridobitev te pravice ne morejo izkazati zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.
URS člen 157, 157/2. ZUS-1 člen 4, 4/1, 36, 36/1-2, 36/1-4.
pritožba - prometna ureditev v občini - sklep župana - odstranitev prometnega znaka - javna pot - poseg v ustavne pravice - dovoljenost upravnega spora - splošen upravni akt - pravočasnost tožbe
Akti, s katerimi se v občini ureja režim uporabe javnih cest oziroma poti, so splošni akti, saj se nanašajo na nedoločeno število uporabnikov cest.
Sklep župana o realizaciji predloga prometne ureditve ima splošen značaj, ne glede na to, če in koliko posamezne lastnike ob poti obremenjuje tako določena prometna ureditev. Zato sodno varstvo zoper tak akt v upravnem sporu ni zagotovljeno po 4. členu ZUS-1, in je treba tožbo zavreči na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - verodostojnost prosilcev - resno grozeče preganjanje - huda kršitev človekovih pravic ni izkazana - razmere na Kitajskem - spor polne jurisdikcije
Okoliščine, ki jih tožniki navajajo kot razlog za preganjanje, to je, da se kot budisti mongolske narodnosti ne strinjajo s politiko Kitajske do Tibeta oziroma Dalaj Lame, bi sicer lahko bile razlog za priznanje mednarodne zaščite po Ženevski konvenciji oziroma 2. in 27. členu ZMZ (pripadnost določeni veroizpovedi, narodna pripadnost, politično prepričanje), vendar bi morala biti grozeča dejanja preganjanja dovolj resne narave ali dovolj ponavljajoča se, da bi predstavljala hudo kršitev človekovih pravic, oziroma da bi predstavljala zbir različnih ukrepov, vključno s kršitvijo človekovih pavic, ki so dovolj resne narave ali so dovolj ponavljajoča, da predstavljajo hudo kršitev človekovih pravic (26. člen ZMZ). Takega preganjanja pa tožniki niso izkazali niti ne izhaja iz informacij o stanju na Kitajskem, ki jih je tožena stranka preučila in navedla v obrazložitvi izpodbijane odločbe.
Strah zaradi kršitve verskih prepovedi ter strah zaradi maščevanja družine, dekleta, s katero je prosilec imel razmerje, očitno ni okoliščina, ki bi lahko predstavljala preganjanje po Ženevski konvenciji. Zato je bilo pravilno odločeno v pospešenem postopku.
Možnost umika zahteve je pravica stranke, ki jo lahko uveljavlja v zakonsko določenih okvirih. Skrajno časovno točko, do katere lahko stranka umakne zahtevo v upravnem postopku pred Agencijo, predstavlja vročitev odločbe. Stranka torej lahko vpliva na tek postopka tudi potem, ko je Agencija v zadevi že sprejela oziroma izdala meritorno odločbo in jo odpravila stranki.
Če je bil postopek začet na zahtevo stranke, pa stranka umakne svojo zahtevo, izda organ sklep, da se postopek ustavi.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - meje revizijskega preizkusa - revizijski razlogi
Dokazna ocena sodišča prve stopnje ima prepričljive razloge o vseh izvedenih dokazih, tako da revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Tako pomenijo tožnikove revizijske navedbe dejansko res zgolj poskus uveljavljanja drugačnega dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - odsotnost z dela - obveščanje o odsotnosti – bolniška odsotnost
Nižji sodišči sta po presoji revizijskega sodišča pravilno razsodili, da je tožnik z odločbo ZZZS z dne 23. 1. 2012, ki je bila sicer izdana po izredni odpovedi, upravičil svojo odsotnost v spornem času.
Ob dejstvu, da je tožnica obdržala pravico do izplačila ugodnejše starostne pokojnine zgolj zato, ker ji je bila v skladu z omejitvami v ZPIZ-1 iz naslova invalidnosti zakonito odmerjena pokojnina v nižjem znesku, tožnica sodišču neutemeljeno očita neenakopravno obravnavo. Prav tako sodišče ne šteje za diskriminatorno določbo 412. člena ZPIZ-1, ki je v prehodnem obdobju višino invalidske pokojnine tudi za zavarovanke omejila z višino pokojnine moškega, odmerjene na podlagi 40 let pokojninske dobe, upoštevaje, da je imela tožnica pravico do izbire zanjo ugodnejše starostne pokojnine.
VARSTVO KONKURENCE - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK - TELEKOMUNIKACIJE
VS4002392
ZPomK-1 člen 9, 18, 19, 24. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 102. Uredba Sveta št. 1/2003 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe člen 11.
postopek pred Uradom za varstvo konkurence - zloraba prevladujočega položaja - predatorstvo - predatorske cene - metoda izračuna stroškov - pravica do obrambe - pravica do vpogleda v spis - načelo kontradiktornosti - dolžnost varovanja poslovnih skrivnosti - nostrifikacijski postopek
Notifikacijski postopek tako predstavlja način uresničevanja delitve pristojnosti med nacionalnimi organi za varstvo konkurence in Komisijo. Posledično pa tožeča stranka tudi sicer morebitne kršitve tretjega odstavka 11. člena Uredbe 1/2003, konkretizirano ne umesti v kontekst relevantne (nacionalne) procesne kršitve po ZUP(drugi odstavek 15. člena ZPOmK-1), ki naj bi ji bila z zatrjevano opustitvijo kršena.
Prav jasna navedba izvedenih oziroma uporabljenih dokazov v končni odločbi pa je ključna tudi za preizkus očitka kršitve pravice do obrambe in kontradiktornosti postopka, saj je dolžnost razkritja dokumentov odvisna od tega, ali je zaupni podatek uporabljen kot dokaz o relevantnem dejstvu (19. člen ZPOmK-1).
Pri očitku zlorabe prevladujočega položaja zaradi cenovnega predatorstva je poleg splošnih predpostavk, kot so ugotovitev dominantnega položaja in določitev relevantnega trga, bistvena vzpostavitev kriterija zlorabe, ki se odraža v načrtni prodaji blaga/opravljanja storitev pod cenami stroškov, saj je osnovni namen predatorja izločitev konkurentov s trga ob dolgoročni zmožnosti povrnitve teh kratkoročnih izgub.
Iz navedenega logično sledi, da je pri obravnavi predatorstva ključno ravno razlikovanje med ceno, ki je določena (pre)nizko zaradi „predatorskega“ namena in med ceno, ki je določena zelo nizko zaradi težnje po večji konkurenčnosti oziroma povečanju učinkovitosti konkurenčnega procesa.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pooblastilo za odpoved – trditveno breme - prekluzija - obrnjeno dokazno breme
Tudi v delovnem sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora pravotvorna dejstva, s katerimi zatrjuje nezakonitost odpovedi, pravočasno navesti tožnik in sodišče opravi presojo zakonitosti odpovedi le v okviru pravočasno navedenih in dokazanih dejstev. Določbe o dokaznem bremenu v sporih o odpovedi pogodbe o zaposlitvi (82. člen ZDR) določajo le obrnjeno dokazno, ne pa tudi trditveno breme v teh sporih.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005956
ZDR člen 110, 110/1, 118. ZJU člen 24, 24/3. ZPP člen 8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - nadaljevanje dela - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odškodnina - odmera odškodnine - kriteriji za odmero - načelo proste presoje dokazov
Tožena stranka bi morala glede na naravo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in upoštevaje določbo prvega odstavka 110. člena ZDR takoj, ko je prejela dokazilo o vročitvi tega sklepa tožniku (torej najkasneje do 3. 8. 2009), odreagirati in ukreniti vse potrebno za zaključek njegovega dela. Tega pa ni storila, saj je v zvezi s tem prvič odreagirala šele 10. 8. 2009, tožniku pa je delo omogočala vse do 12. 8. 2009. S takšnim ravnanjem je negirala obstoj pogoja za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 110. člena ZDR.
ZPomK-1 člen 12, 12/2, 28, 28/1, 29, 29/2, 31, 31/2. ZUP člen 95.
varstvo konkurence – postopek pred Uradom za varstvo konkurence - zloraba prevladujočega položaja – upravni postopek - preiskava poslovnih prostorov – prisotnost pooblaščenih oseb preiskovanca pri preiskavi - zakonitost preiskave - vročitev pisanj - izrek globe – postopek o prekršku
Sklicevanje na odsotnost pooblaščenih oseb tožnika ni utemeljeno. Za vstop in pregled prostorov tožnika ter pregledovanje njegovih poslovnih knjig, pogodb, listin, poslovne korespondence, poslovne evidence in drugih podatkov ni bila potrebna nobena odobritev tožnika. Zato tudi ni bilo potrebe, da bi se čakalo na osebo, ki bi imela taka pooblastila. Odsotnost take osebe potemtakem ne more pomeniti opravičila za nesodelovanje s pooblaščenimi osebami toženke. Čakanje pooblaščenih oseb toženke v recepciji, da se podjetje pripravi na preiskavo oziroma da se pojavi oseba, ki je po internih pravilih podjetja za to odgovorna, je tudi v nasprotju z namenom ureditve preiskave. Ta omogoča t.i. „dawn raid“ (napad ob zori) prav zato, da se onemogoči kakršenkoli vpliv podjetja na dokazno gradivo, ki se ga želi zavarovati.
Če v vložišču ni nikogar ali če oseba, ki dela v vložišču, pisanja noče sprejeti, je šteti, da pravna oseba odklanja sprejem pisanja. Pooblaščena oseba toženke je zato upravičeno pustila oba sklepa na pultu vložišča in je bila tako vročitev obeh sklepov opravljena (95. člen ZUP). To se je dogodilo takoj po prihodu pooblaščenih oseb toženke in ne šele ob 10.45 uri.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – sprememba organizacije - možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji
Pri toženi stranki je dejansko prišlo do prenehanja potreb po delu na dotedanjem tožničinem delovnem mestu, ker je bilo njeno dotedanje delo v večjem delu preneseno na delavce na sedežu tožene stranke, delno pa na novo delovno mesto kontrolorja, na katerem se je opravljalo tudi v bistvu referentsko delo v zvezi s prometom s sadjem in zelenjavo, ki ga je dotlej in še naprej pokrival M. M. V bistvu je torej prišlo do dodatnih zadolžitev na delovnem mestu M. M. v zvezi z operativno kontrolo delovanja podružnice in je zato tožena stranka na tako oblikovanem delovnem mestu kontrolorja utemeljeno sklenila pogodbo o zaposlitvi z imenovanim, ne glede na formalno manjkajočo stopnjo izobrazbe, tožnici pa zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ker je bilo njeno delo v celoti razporejeno na druge izvajalce.
ZDR člen 52, 53, 53/2, 54. ZZZPB člen 48, 52, 53. ZPP člen 380, 380/2.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - javna dela - ukrepi aktivne politike zaposlovanja
Če je za opravljanje javnih del mogoče ugotoviti, da delavec na podlagi določb ZZZPB sklepa pogodbe o zaposlitvi v skladu s programom javnega dela in tudi njegovo časovno opredelitvijo, na katero delavec in delodajalec nimata neposrednega vpliva, pa to za zaposlitve v zvezi z drugimi ukrepi aktivne politike zaposlovanja ne velja nujno. Obdobje zaposlitve za določen čas, daljši od dveh let, bi bilo v teh primerih zato lahko zakonito, kolikor bi bil hkrati podan razlog iz ene od alinej 52. člena ZDR, navedenih v drugem odstavku 53. člena tega zakona, za katere omejitev dveh let ne velja.