razveljavitev dovoljenja za začasno prebivanje - začasna odredba - zelo hude posledice - izkazano opravljanje gospodarske dejavnosti- ugoditev pritožbi
Sodišče prve stopnje ni presodilo, ali bi že okoliščina, da mora tožnik na podlagi izpodbijane odločbe zapustiti Republiko Slovenijo, ob tem, da je verjetno izkazal, da v Republiki Sloveniji opravlja gospodarsko dejavnost in iz nje pridobiva tudi plačo, zanj pomenila težko popravljivo škodo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - nižji stroški pravdnega postopka – prebivališče prič – sedež pooblaščenca – sedež pravdne stranke
Okoliščina, da izvršilno sodišče pri odločitvi o pristojnosti Okrožnega sodišča v Mariboru ni upoštevalo pravila o splošni krajevni pristojnosti, v skladu s katerim bi bilo za odločanje v zadevi pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, sama po sebi še ne pomeni, da bi se postopek pred tem sodiščem tudi očitno lažje opravil.
- Ali ima naročnik kontragarancije do upravičenca iz kontragarancije kakršenkoli zahtevek na podlagi tretjega odstavka 1087. člena ZOR?
- Ali ima naročnik kontragarancije po tretjem odstavku 1087. člena ZOR pravico zahtevati od upravičenca iz kontragarancije znesek, prejet na podlagi kontragarancije, na podlagi kakršnihkoli ugovorov naročnika kontragarancije iz osnovnega posla, katerega stranka ni upravičenec kontragarancije?
ZPP člen 135, 135/4, 277, 277/2, 318, 318/1. Konvencija o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini (Haaška konvencija) člen 5, 6.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – pravdna stranka s sedežem v tujini - vročanje sodnih pisanj - vročanje v tujino - vročanje po osrednjem organu, pristojnem za sprejemanje zaprosila za vročitev - pristojnost - določitev pristojnosti – lex fori
Ker slovensko sodišče ni zahtevalo posebnega načina vročanja, je bila vročitev opravljena na način, ki je po pravu Republike Belorusije predpisan za vročanje listin osebam, ki prebivajo na njenem ozemlju. Zato dejstvo, da sodišče v Minsku načina vročitve na Potrdilu ni označilo, na pravilnost vročitve ne vpliva.
Postopkovna pravila so vezana na pravni red sodišča, ki v zadevi sodi (lex fori).
spor o pristojnosti – odločanje v sporu o pristojnosti
V primeru nasprotujočih si mnenj več sodišč ni mogoče zagovarjati stališča, da bi pravnomočen sklep enega sodišča s svojo vsebino (o tem, katero od sodišč je pristojno za odločanje) zavezoval druga sodišča. Če nastopi kompetenčni konflikt namreč o njem odloči v sestavi sodišč hierarhično gledano višje sodišče: to je (v sporu med okrajnimi in okrožnimi sodišči s svojega območja) višje sodišče oziroma (v sporu o pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči z območja različnih višjih sodišč ter v sporih o pristojnosti med sodišči razne vrste) Vrhovno sodišče (25. člen ZPP).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006808
ZP-1 člen 59, 59/3, 65, 65/5, 167, 167/2. ZVCP-1 člen 233. URS člen 22, 29.
pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku - odločanje sodišča - odgovornost lastnika vozila
Sodišče mora pred meritorno odločitvijo o zahtevi za sodno varstvo preveriti, ali se v spisu nahajajo pravno relevantna dejstva in dokazi, glede katerih se storilec v postopku še ni mogel izjaviti.
dovoljenost revizije - gospodarski spor - vrednost spornega predmeta - laična revizija - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje revizije
Toženec je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložil laično revizijo, pri čemer ni izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit. Zato je njegova revizija nedovoljena. Takšna pa je tudi iz razloga, ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne dosega revizijskega praga iz 490. člena ZPP
predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje – formalne predpostavke - nepopolna vloga – priloge – dokazne listine kot priloge predloga za dopustitev revizije - preizkus dogovorjenega prava - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče ne more preveriti pomembnosti prvega pravnega vprašanja, ki ga zastavlja predlagateljica, saj v postopku odločanja o predlogu za dopustitev revizije razpolaga le s tistimi listinami, ki jih predlogu priloži predlagateljica sama. Stranka mora biti pri zatrjevanju nepravilne uporabe pogodbenega prava aktivnejša kot v primeru, ko gre za uporabo zakonskega prava. Pogodbe, na katero se sklicuje, in splošnih pogojev ni priložila, s samim predlogom pa ni dovolj konkretno opisala kršitve pogodbenega prava in okoliščin, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja, o katerem naj bi Vrhovno sodišče odločalo.
dopuščena revizija - sklepčnost tožbe – ugotovitev nesklepčnosti tožbe na drugi stopnji sojenja - materialno procesno vodstvo v pritožbenem postopku - dolžnost odprtega sojenja na drugi stopnji
Ko na manjkajoče trditve in dokaze v svoji vlogi opozori nasprotna stranka, dolžnost materialnega procesnega vodstva s strani sodišča ni kršena. Od stranke se namreč v takem primeru pričakuje, da so ji bila ta opozorila znana. To še toliko bolj velja za pritožbeni postopek, v katerem se pričakuje večja procesna skrbnost strank kot ob vložitvi tožbe. Že iz tega razloga odprto sojenje na drugi stopnji v obravnavanem primeru ni bilo potrebno.
Dejstva, da je tožeča stranka pred sklenitvijo pogodbe toženi stranki predložila strukturo cene, iz katere je izhajala tudi višina dobička na enoto nalepke, ni mogoče prezreti. Tožeča stranka s sklicevanjem na to, da njeno preteklo ravnanje, ki nasprotuje njenim prizadevanjem v tej pravdi, ni bilo pravno pomembno, ne more uspeti (venire contra factum proprium). Glede na jasno prikazano strukturo cene na nalepko, s tem pa tudi predvideni dobiček na enoto nalepke, se je tožena stranka na višino tako predvidenega dobička tožeče stranke na enoto nalepke lahko upravičeno zanesla in ga je v tej višini ob razdrtju pogodbe tudi upravičeno lahko pričakovala oziroma nanj računala.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - pripor – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost – objektivne okoliščine - subjektivne okoliščine – postopek proti mladoletniku
Kriterija oz. testa ene objektivne in ene subjektivne okoliščine kot temelja ugotovitve obstoja ponovitvene nevarnosti ni mogoče razumeti v smislu mehanične oziroma popolne separacije med objektivnimi in subjektivnimi okoliščinami. Raznolikost inkriminiranih konkretnih dejanskih stanov narekuje ugotovitev, da so v objektivnih okoliščinah, ki se nanašajo na kaznivo dejanje, hkrati vsebovane tudi okoliščine subjektivne narave, ki zadevajo storilca (na primer surovo ravnanje z žrtvijo, storitev dejanja na grozovit način, kaže na težo storjenega kaznivega dejanja, hkrati pa tudi na osebnostne lastnosti oziroma nevarnost storilca kaznivega dejanja).
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, izdane na drugi stopnji, tako ne presega revizijskega praga iz 490. člena ZPP in ker tožeča stranka ni izkazala, da bi bila revizija dopuščena, ta ni dovoljena, zato jo je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.
ZP-1 člen 2, 42, 42/1, 48, 48-1, 55, 55/2, 103, 136. URS člen 22.
zastaranje pregona - procesna predpostavka za začetek postopka - enako varstvo pravic - kršitelj - postopek pred prekrškovnim organom - redni sodni postopek - meje sankcioniranja prekrškov - milejši zakon
Z novim prvim odstavkom 42. člena ZP-1 je zakonodajalec določil procesno predpostavko za začetek postopka (hitri ali redni sodni postopek) in ne novega dodatnega zastaralnega roka.
Če se hitri prekrškovni postopek ali redni sodni postopek v primerih, ko je bil prekršek ugotovljen s tehničnimi sredstvi in kršitelj s prekrškom ni bil seznanjen, ne bosta začela v predpisanem 30 dnevnem roku, bodo podane druge okoliščine iz 10. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1, ki bodo izključile postopek o prekršku.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006818
ZP-1 člen 169, 171, 202d, 202d/8, 202e, 202e/2. ZKP člen 420, 520/1.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve - dokazilo o vključitvi v ustrezen program - zahteva za varstvo zakonitosti - smiselna uporaba ZKP - dovoljenost zahteve - druga odločba
Odločitev Višjega sodišča, ki je pri odločitvi o razveljavitvi sklepa o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja upoštevalo razloge zamude roka za predložitev dokazila, dejstvo, da se je storilka prijavila takoj, ko je to bilo mogoče in se, v času do odločanja o pritožbi rehabilitacijskega programa tudi že udeležila, ni nezakonita.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006812
ZP-1 člen 22, 22/3, 22/4, 45, 52, 52/2-6. ZPrCP člen 26. ZVoz člen 2, 2/1-2.
postopek o prekršku - organi za odločanje o prekršku – redni sodni postopek - hitri postopek - izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – voznik začetnik
Hitri postopek med drugim ni dovoljen, če je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po zakonu storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (šesta alineja drugega odstavka 52. člena ZP-1).
pogodba o zakupu kmetijskega zemljišča – pogodba o delu – podjemna pogodba - oblika pogodbe – časovno odložene obveznosti – povrnitev vlaganj - obličnost - konvalidacija – teorija realizacije - pretežna izpolnitev obveznosti – načelo vestnosti in poštenja – dopuščena revizija
Vrhovno sodišče je že izreklo (sodba III Ips 40/2008 z dne 23. 1. 2012), da „pretežnost izpolnitve“ predstavlja pravni standard, katerega konkretizacija pri časovno odloženih obveznostih ne more biti samo količinska, saj bi takšna razlaga omogočala nepošteno ravnanje in špekuliranje strank. Preprečevanje takšnega ravnanja pa je ravno predmet varstva uzakonjenega pravila teorije o realizaciji oblikovno pomanjkljivih pogodb. In še, da je pomembna okoliščina, da sta obe stranki določeno časovno obdobje izpolnjevali vsaka svojo obveznost, zaradi česar se je stranka lahko upravičeno zanesla, da (druga) stranka šteje oblikovno pomanjkljivo pogodbo za veljavno. Pri takšni razlagi pojma „pretežnost izpolnitve“ se je sodišče sklicevalo tudi na načelo vestnosti in poštenja.
ZGD člen 461, 462, 462/1, 463, 463/1-1, 478, 478/1, 529, 529/1. ZGD-1 člen 528, 530, 530/1-1, 530/2, 545, 545/1.
dopuščena revizija - koncern – dejanski koncern – odpoklic člana poslovodstva odvisne družbe – razlogi za odpoklic – poslovne odločitve člana poslovodstva
V primeru dejanskega koncerna je treba presojati utemeljenost odpoklica člana poslovodstva odvisne družbe z vidika, ali razlogi, s katerimi je utemeljen odpoklic, izvirajo iz poslovnih odločitev, ki jih je član uprave sprejel samostojno ali pa iz tistih odločitev, ki jih je sprejel po navodilih (tudi neformalnih) obvladujoče družbe. Nevzdržno bi bilo stališče, da lahko obvladujoča družba doseže odpoklic direktorja odvisne družbe iz utemeljenih razlogov zato, ker je ravnal po njenih navodilih, ki so bila za odvisno družbo škodljiva.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost - sporazum o pristojnosti - sklicevanje na sporazum o pristojnosti
Sodišče mora ob tem, ko odstopa zadevo pristojnemu sodišču, upoštevati sporazum o krajevni pristojnosti, če je slednjega upnik uveljavljal in ga priložil predlogu za izvršbo, pri čemer v postopku elektronske izvršbe skladno z Navodilom za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo zadošča, da je pri rubriki „oznaka listine“ naveden podatek o listini, ki vsebuje sporazum o dogovorjeni krajevni pristojnosti sodišča, pri rubriki „sedež sodišča“ pa vpisan kraj, v katerem ima sodišče, čigar pristojnost je dogovorjena, sedež.