ZDDV člen 34, 34/1-6, 40, 40/2, 40/7-1. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 17, 17/1, 18, 18/1, 22, 22/2, 22/3. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 138, 138/2.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost - odbitek vstopnega DDV - pogoji za priznanje pravice do odbitka DDV - vsebina računa - obvezni podatki na računu - obseg in vrsta opravljenih storitev - narava in obseg poslovnega dogodka - nepopoln račun - dokazni postopek - zaslišanje prič - listine kot formalni pogoj za pridobitev pravice do vstopnega DDV - pravica do izvedbe dokazov - neobrazloženost sodbe - načelo enakosti pred zakonom
Ker račun, na podlagi katerega je revidentka uveljavljala pravico do odbitka vstopnega DDV, ne vsebuje obvezne sestavine iz 6. točke prvega odstavka 34. člena ZDDV (obsega in vrste opravljenih storitev), niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV iz takega računa. Če davčni zavezanec ne razpolaga s formalno popolnim računom, je že to zadostni razlog za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV, zato ni treba še dodatno presojati, ali so izpolnjeni tudi ostali pogoji za priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV.
Ker je revidentka z zaslišanjem prič želela dokazovati za obravnavano zadevo nerelevantna dejstva, revidentkina pravica do izvedbe dokazov v konkretnem postopku s tem, ko priče niso bile zaslišane, ni bila kršena.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev – začasni ekstradicijski pripor - pogoji za pripor - begosumnost
Sodišče v tej fazi postopka zgolj odredi pripor zaradi zagotovitve navzočnosti obdolženega v postopku in zaradi preprečitve njegovega pobega, o izročitvi pa bo odločalo šele, ko oziroma če bo prejelo prošnjo za izročitev.
ZDDV-1 člen 73, 73/2. ZDavP-2 člen 98, 98/2, 111, 129. ZUP člen 225. ZUS-1 člen 64, 64/1, 94, 94/1.
davek na dodano vrednost - vračilo davka - obračun DDV - vračilo presežka DDV - pogoji za vračilo - molk organa - odločanje o zahtevi za vračilo presežka DDV - zavarovanje - davčni inšpekcijski postopek - stroški postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Ko pride do spora o upravičenosti do vračila presežka DDV (ko pride do neskladja med zasebnim in javnim interesom) in se dvomi v utemeljenost vloge za vračilo ali se celo ugotovi, da vloga ni utemeljena, je treba šteti zahtevo za vračilo kot vlogo stranke, o kateri je treba izdati upravno odločbo.
Če davčni organ v roku 60 dni od vložitve zahteve za vračilo ne naredi ničesar, kar mu nalaga zakon: ne vrne presežka DDV, ne izda zavrnilne odločbe, ne zahteva dopolnitve vloge oziroma ne zahteva zavarovanja, lahko davčni zavezanec vloži pritožbo zaradi molka upravnega organa na podlagi 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.
Sicer je pridobivanje poslovne tajnosti z namenom, da se izroči nepoklicani osebi, po svoji vsebini predhodni stadij drugih dveh oblik izvršitve kaznivega dejanja po prvem odstavku 241. člena KZ, a predstavlja samostojno obliko tega kaznivega dejanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006811
ZKP člen 371, 371/1-11. KZ člen 244. SPZ člen 119.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nasprotje med izrekom in razlogi sodbe – nejasni razlogi - zloraba položaja - družba z omejeno odgovornostjo - razpolaganje s premoženjem družbe – odločitev o premoženjskopravnem zahtevku – povrnitev škode
Premoženje družbenikov (četudi gre za enoosebno družbo z omejeno odgovornostjo) je v času, ko družba obstaja kot pravna oseba, ločeno od premoženja družbe.
dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - zavarovanje izpolnitve plačila davčne obveznosti - prepoved razpolaganja z nepremičnino - obveznost ni izražena v denarni vrednosti
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Če z izpodbijanim dokončnim upravnim aktom stranki ni naložena obveznost ali pravica, izražena v denarni vrednosti, revizija ni dovoljena iz razlogov po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
dovoljena revizija - prisilna izterjava denarne kazni - izvršba po ZDavP - izpodbijanje izvršilnega naslova - obseg preizkusa v reviziji - zadržanje prisilne izterjave - začasna odredba - kazen za prekršek - kršitev ustavnih pravic - pavšalne navedbe
Revidentovi ugovori se nanašajo na izvršilni naslov. Teh ugovorov v postopku prisilne izterjave glede na določbe 46. člena ZDavP ne more uspešno uveljavljati, saj se nanašajo na akt, ki ni predmet tega upravnega spora.
Ker je tožena stranka o pritožbi zoper sklep o prisilni izterjavi že odločila, je predlog za začasno odložitev prisilne izterjave po drugem odstavku 45. člena ZDavP brezpredmeten.
Policistu za pregled najdene torbice zaradi ugotovitve identitete lastnice (v gostinskem lokalu) pozabljene torbice ni bilo treba pridobiti odredbe preiskovalnega sodnika. V tem primeru ni šlo oziroma ne gre za poseg v zasebnost, temveč za ukrep varstva obsojenkine lastnine. Zato vpogleda v torbico zaradi ugotovitve identitete lastnika torbice, ni mogoče presojati z vidika kriterijev, ki so v zakonu predpisani za osebno preiskavo.
ZKP člen 119, 120, 122, 122/3, 129, 129/1, 371, 371/1-11. ZPPreb člen 17a.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nejasni razlogi - pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga - vročanje – naslov za vročanje - vročitev v primeru odklonitve podpisa vročilnice - obvestilo o seji pritožbenega senata – pravnomočnost – zastaranje – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Sodišče je ravnalo pravilno, ko je sodbo obdolžencu vročilo na naslovu stalnega bivališča, ki ga je obdolženi izrecno navedel kot naslov, na katerem želi prejemati sodna pisanja. Z drugimi poskusi vročanja pa ni storilo nobene kršitve v škodo obdolženca, saj je le poskušalo narediti vse, da bi obdolženi sodbo dejansko prejel in se z njo seznanil.
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/2, 420, 420/2, 420/5. ZZavar. ZZDej. ZPacP člen 44, 44/6-5.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz - varstvo osebnih podatkov – podatki o zdravstvenem stanju – pridobitev podatkov brez privolitve – pravice obrambe – izvajanje dokazov – utemeljitev dokaznega predloga – zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev
Če vložnik v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja nov razlog oziroma argument, s katerim utemeljuje zatrjevano kršitev, Vrhovno sodišče glede na zahtevo o materialnopravni izčrpanosti te nove trditve vsebinsko ne bo obravnavalo.
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je bila obdolženčeva zdravstvena dokumentacija pridobljena zakonito, saj ZPacP določa, da privolitev pacienta ni potrebna, kadar to določa drug zakon, zavarovalnica pa je dokumentacijo pridobila na podlagi določbe 154. člena ZZavar.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - ni po vsebini zadeve - prijava stalnega prebivališča - zelo hude posledice - pravica do družinskega življenja - nekonkretizirane navedbe
V reviziji izpostavljeno vprašanje, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev za dovoljenje za stalno prebivanje po ZUSDDD, glede na to, da takega zahtevka revidenti v upravnem postopku niso postavili, ni pomembno pravno vprašanje, s katerim bi revidenti lahko izkazali izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revidenti smiselno uveljavljajo pravico do družinskega življenja, vendar po presoji Vrhovnega sodišča take nekonkretizirane navedbe, ob poudarjenem trditvenem in dokaznem bremenu, ter ob upoštevanju starosti obeh otrok (sin C. 31 let, hči B. 26 let, pri čemer je hči, glede na spremembo priimka očitno že tudi poročena) za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadoščajo.
ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 83, 83/2-3, 94. ZBPP člen 24, 24/1-1. ZST-1 člen 10, 10/4.
brezplačna pravna pomoč - dovoljena revizija – zelo hude posledice - obseg presoje organa za brezplačno pravno pomoč – verjeten zgled za uspeh – zadeva očitno nerazumna – sodna taksa
Presoja upravičenosti dodelitve brezplačne pravne pomoči vedno vključuje tudi presojo, ali ima zadeva, v zvezi s katero se uveljavlja brezplačno pravno pomoč, verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožiti.
Kot objektivni pogoj se upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, ki kažejo, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma vlagati v postopku pravna sredstva.
ZUS-1 člen 83, 83/2. ZPIZ-1 člen 296, 368, 385, 385/3,385/4.
dovoljenost revizije - potrditev pokojninskega načrta - aktuarsko mnenje - Sklad obrtnikov in podjetnikov - vrednostni kriterij ni izkazan - pomembno pravno vprašanje - jasno zakonsko besedilo - neenotna sodna praksa ni izkazana - zelo hude posledice niso izkazane - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
V izpodbijanem aktu, s katerim je bilo odločeno, da se revidentov pokojninski načrt ne odobri, revidentova pravica ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Iz četrtega odstavka 385. člena ZPIZ-1, ki se nanaša na revidenta, jasno izhaja, da je predmet aktuarske potrditve pokojninski načrt kot celota. Ker ZPIZ-1 tudi ne vsebuje določb, ki bi aktuarsko potrditev pokojninskega načrta omejevale, je že na podlagi četrtega odstavka 385. člena ZPIZ-1 jasno, da obsega aktuarska potrditev celoten pokojninski načrt, torej tudi tisti del pokojninskega načrta, ki se nanaša na obveznost zagotavljanja kritja izplačil. Ker odgovor na izpostavljeno vprašanje o obsegu aktuarske potrditve revidentovega pokojninskega načrta izhaja že iz jasne zakonske določbe (četrti odstavek 385. člena ZPIZ-1), to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. V posledici tega pa tudi ostala tri izpostavljena vprašanja, ki se nanašajo na formalno pomanjkljivost pokojninskega načrta, niso pomembna pravna vprašanja, saj na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve ne vplivajo.
Revident je glede zelo hudih posledic sicer navedel, da brez pokojninskega načrta ne more izvajati prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, vendar ni pojasnil in izkazal, katere posledice mu bodo zaradi tega nastale in zakaj naj bi bile te posledice zanj zelo hude. Iz javno dostopnih podatkov pa izhaja, da ima revident še drugo dejavnost (prostovoljno, rentno, investicijsko in enkratno investicijsko pokojninsko zavarovanje). Glede na navedeno zato izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazano.
dovoljenost revizije - sprejem otroka v vrtec - pomembno pravno vprašanje - starostni pogoj za sprejem - jasno zakonsko besedilo - čakalni seznam
V reviziji izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je nanj mogoče odgovoriti že z branjem oziroma z jezikovno razlago določb 20. in 20. b člena ZVrt, na katerih temelji izpodbijana odločitev.
Iz določb 20. in 20.b člena ZVrt jasno in nedvoumno med drugim izhaja, da vrtec lahko sprejme otroka, ko je dopolnil starost najmanj 11 mesecev in da se otroci, ki niso sprejeti v vrtec, v skladu s prednostnim vrstim redom uvrstijo na čakalni seznam.
ZBan-1 člen 65, 65/5-1, 65/5-2, 68, 68/1-2, 68/1-5, 129, 129-9, 173, 338, 338/1, 338/2-2, 338/4. Sklep o upravljanju s tveganji člen 11, 12.
odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke - odločba o začetku postopka - odločba o pogojnem odvzemu dovoljenja - kontradiktornost postopka - pravila o upravljanju s tveganji - ogroženo poslovanje banke
Po presoji Vrhovnega sodišča je Banka Slovenije dovolj prepričljivo obrazložila in utemeljila svojo ugotovitev, da je uprava banke B., katere član je tožnik, kršila obveznosti iz 173. člena ZBan-1. Na podlagi vseh relevantnih dejstev je razumno pojasnila, zakaj šteje, da so bili opravljeni posli neetični, mestoma nestrokovno opravljeni ter v nasprotju z visokimi poslovnimi standardi, zaradi česar je bila banka B. izpostavljena povečanim tveganjem (razlogi iz 2. točke prvega odstavka 68. člena v povezavi s kršitvami 173. člena ZBan-1; 5. - 15. stran Odločbe o pogojnem odvzemu dovoljenja). Razlogi Banke Slovenije so razumljivi, sprejemljivi in ustrezno obrazloženi. Tožnik po presoji Vrhovnega sodišča ugotovitev in presoje Banke Slovenije ni uspel izpodbiti. Tožnikovo razlogovanje, da je treba posledice ogrožanja banke ugotoviti z gotovostjo, v konkretnem primeru pa glede nobenega očitanega posla naj ne bi bilo izkazano, da bi kakršnakoli škoda nastala ali da bi bilo zaradi načina ravnanja kakorkoli ogroženo poslovanje banke, ni utemeljeno. Po presoji Vrhovnega sodišča negotovih dejstev ni mogoče z gotovostjo napovedati, zato od Banke Slovenije ni mogoče zahtevati, da dokaže, da bi do ogroženosti poslovanja banke B. v skladu s pravili o obvladovanju tveganj tudi dejansko in z gotovostjo prišlo. Zadošča že, da bi zaradi opustitve dolžnih ravnanj ter varnega poslovanja banke lahko prišlo do ogroženosti, ne pa tudi, da bi zaradi takih kršitev pravil o obvladovanju tveganj do nezaželenih posledic tudi dejansko prišlo.
Glede na navedeno je še zlasti pomembno, kdo opravlja najvišje funkcije v banki. Za te osebe se zahtevajo tudi najvišji standardi, tako po strokovni usposobljenosti kot po sposobnostih za vodenje banke ter drugih lastnostih, zaradi katerih je pričakovati, da bo določena oseba upravljala banko na način, da bodo vse skozi spoštovani predpisi in pravila o obvladovanju tveganj oziroma, da bo zagotovljeno varstvo vlog vlagateljev in stabilnost banke. Zato je Banka Slovenije utemeljeno pojasnila, da so člani uprave banke B. (v tem primeru tožnik), dolžni poslovati po visokih strokovnih standardih, s katerimi se bo zagotavljala transparentnost, učinkovitost in zlasti zakonitost poslovanja banke B.
prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije - omejitve dostopa do revidentkine spletne strani - priznanje položaja stranskega intervenienta - dovoljenost revizije - vrednostni spor - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse - že rešeno vprašanje - zelo hude posledice niso posledice izpodbijanega akta
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Odločitev o zavrženju revidentkinih pritožb zoper odločbe Urada, izdane ponudnikom storitev informacijske družbe, zaradi ugotovitve pomanjkanja pravnega interesa, da bi v tem postopku sodelovala kot stranski udeleženec po določbi 43. člena ZUP, ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.
Revidentka ni izpostavila pomembnega pravnega vprašanja na zahtevani način, zato tudi ni mogoča presoja zatrjevanega odstopa od (oziroma neenotnosti) sodne prakse. Revidentka namreč tudi ni utemeljila, zakaj naj bi bilo relevantno pravno in dejansko stanje v odločbah Vrhovnega in prvostopenjskega sodišča, na katere se sklicuje, primerljivo z obravnavano zadevo. Če pa revidentka meri na vprašanje priznanja položaja stranskega intervenienta revidentke kot zavezanke, ki ji je bilo prirejanje spletnih iger na srečo s pravnomočno odločbo prepovedano, v postopku, v katerem je ponudniku storitve informacijske družbe, torej prisilnemu izvršitelju izvršbe po drugih osebah, naložena omejitev dostopa do revidentkinih spletnih strani, pa je Vrhovno sodišče že v več zadevah, ki so se nanašale prav na revidentko, odločilo, da ji tak položaj ne gre, ker za to nima pravnega interesa. Tega je namreč izčrpala s pravnimi sredstvi v postopku v zvezi z izvršilnim naslovom.
Ker navedene zelo hude posledice niso posledice odločitve, izpodbijane v tem upravnem sporu, temveč izhajajo iz izvršilnega naslova, s katerim je bilo revidentki prepovedano prirejati spletne igre na srečo, revidentka z njimi ne more izkazati izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije.
ZMZ člen 33, 3, 3-3. Uredba Sveta (ES), št. 343/2003 z dne 28. 2. 2003, o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države (Dublinska uredba) člen 3, 3/1, 16, 16/1-e, 19, 19/1.
mednarodna zaščita - Dublinska uredba - predaja odgovorni državi - Avstrija - dokazno breme o kršitvah človekovih pravic
Prosilec za mednarodno zaščito na odločitev pristojnih organov, da bo predan odgovorni državi, ne more vplivati, razen če izkaže, da mu bodo v odgovorni državi kršene človekove pravice. To pa so tudi okoliščine, ki kažejo na uporabo določbe drugega odstavka 3. člena Dublinske uredbe.