prekinitev postopka - pravno nasledstvo družbenika - DDV - prenehanje pravne osebe - izbris družbe iz sodnega registra
V 4. odstavku 27. člena ZFPPod je določena zakonska fikcija, da so družbeniki v postopku izbrisane družbe podali izjavo o prevzemu obveznosti družbe v skladu s 1. odstavkom 394. člena ZGD. Navedeno pomeni, da v obravnavanem primeru, ker gre v postopku za pravico, obveznost ali pravno korist, ki lahko preide na pravne naslednike, tožena stranka 50. člena ZUP ni pravilno uporabila, navedena določba pa v 1. odstavku ureja postopanje upravnega organa prav v takem primeru.
javna služnost - ustanovitev javne služnosti - razlastitev
Že sklenjena pogodba o ustanovitvi javne služnosti, ki pa ne vsebuje vseh predpisanih obličnosti in zato njena veljavnost sama po sebi ni možna, še ne izključuje možnosti, da investitor v takšnem primeru zahteva omejitev lastninske pravice na prisilen način pred pristojnim upravnim organom. Gre namreč za takšno omejitev lastninske pravice, ki je za doseg javne koristi nujno potrebna.
ZVet določa razpon celotne veterinarske dejavnosti in skrbi za živali, umetno osemenjevanje pa je le eno izmed opravil veterinarjev, ki pa v davčnem smislu ni uvrščeno med oproščene dejavnosti v smislu ZPD. Veterinarji s pomočjo osemenjevanja živali skrbijo tudi za zdravje živali in njihovo sposobnost za razmnoževanje, vendar pa je po presoji sodišča pomemben za odločitev v konkretnem primeru davčnopravni vidik, ki ob uporabi standardne klasifikacije dejavnosti uvršča storitev umetnega osemenjevanja med storitve, ki so podvržene plačilu prometnega davka.
davek od dobička pravnih oseb - društvo - davek od prometa storitev
Če društva opravljajo dejavnost, ki jo opravljajo z namenom pridobivanja dobička, morajo od dobička, ustvarjenega s to dejavnostjo, obračunati in plačati davek od dobička pravnih oseb, od opravljenega prometa pa tudi ustrezen prometni davek. Storitve, ki naj ne bi bile zavezane plačilu davka so le tiste storitve, ki jih svojim članom kot povračilo za članarino, določeno s pravili društva, nudi društvo. Kolikor društvo opravlja druge storitve oziroma dejavnosti, je zavezanec za plačilo davka.
ZNKD člen 51, 51. ZDen člen 9, 18, 9, 18. ZON člen 85, 85.
nepremičnina, izvzeta iz pravnega prometa - vračanje premoženja v naravi
Ob uveljavitvi ZDen nobene nepremičnine, ki je bila zavarovana kot kulturni spomenik ali naravna znamenitost po določbi 51. člena ZNKD ni bilo mogoče vrniti v naravi. Šele z uveljavitvijo ZON-UPB2 je zakonodajalec dejansko omogočil vračanje s tem, ko je odločil, za katere kulturne spomenike in naravne znamenitosti ovire ne veljajo.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - policijski postopek - upravni spor
Odločitev pritožbenega senata na podlagi 28. člena ZPol ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, ker gre za obliko alternativnega reševanja sporov znotraj uprave, ne pa za oblastveno odločanje v upravnem postopku. To pa ne pomeni, da posameznik, potem ko je postopek zaključen na podlagi 6. odstavka 28. člena ZPol, nima pod določenimi zakonskimi pogoji možnosti vložiti tožbe v upravnem sporu zaradi varstva človekovih pravic bodisi zoper sporno dejanje policista bodisi zoper dejanje tožene stranke v pritožbenem postopku po 28. členu ZPol, če gre za kršitev človekovih pravic in če stranki ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.
V davčno osnovo iz 4. odstavka 22. člena ZDDV se vštevajo tudi trošarine in drugi davki, takse in druge dajatve ter posredni stroški, kar pomeni, da je pri davčni osnovi oplemenitenega blaga treba upoštevati tudi 2. in 3. odstavek 22. člena ZDDV.
vrnitev nepremičnine - ovire za vrnitev v naravi - denacionalizacija zemljišča
Po presoji sodišča umestitev zemljišča v območju varovalnega pasu kanalizacije, občinske ceste, železniške proge in v vplivnem območju letališča, ne pomeni, da gre za kompleks v smislu 4. točke 1. odstavka 19. člena ZDen, prav tako pa bodoči nameravani posegi ne pomenijo ovir za vračilo v naravi, saj morajo biti le-te izkazane ob uveljavitvi ZDen.
Sodišče pritrjuje toženi stranki, da je vizualni vtis, ki ga dajeta znaka, povsem različen, upoštevaje elemente, ki jih je navedla tožena stranka v izpodbijani odločbi, to je tujo črko "Y", podvojeno črko "L" in končnico "'S" z apostrofom pri znamki tožeče stranke "Aygill's", medtem ko izpodbijana znamka "AGILE" brez podobnih tujih elementov zaradi uporabe črk slovenske abecede tudi po oceni sodišča deluje bolj domače. Ker so črke, ki so različne, bodisi tuje črke ("Y"), bodisi gre za zapis ali oznako, ki je slovenščina ne pozna (podvojeni "L", apostrof pred zadnjo črko "'S"), gre tudi po oceni sodišča tem tujim elementom pripisati poudarjeno distinktivnost, ki daje povsem različen vizualni vtis znamki tožeče stranke glede na izpodbijano znamko.
ZUreP-1 člen 100, 101, 100, 101. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32, 32/2.
začasna odredba - razlastitev - uvedba postopka
Glede na nesuspenzivnost pritožbe zoper prvostopno odločbo o uvedbi postopka razlastitve so posledice uvedbe postopka že nastale in se nastopa le-teh z začasno odredbo ne more zadržati.
Sama oblika računa, ki naj bi bila v celoti pravilna, ne vpliva na odločitev o pravilnosti davčnih obveznosti, če se izkaže, da poslovni dogodek sploh ni nastal (načelo resničnosti). Če je zaradi neposlovnih razlogov plačilo manjše od prve vrednosti ali če ni plačila, je davčna osnova tržna vrednost blaga oziroma storitve v času in kraju opravljenega prometa (7. odstavek 21. člena ZDDV). Metodo, na katero se davčni organ naslanja pri svoji odločitvi, je potrebno opisati, da je preverljiva za stranko in za sodišče, kar pa v obravnavnem primeru ni podano.
ZPPSL člen 128, 171, 128, 171. ZDavP-1 člen 40, 40, 40.
davčni postopek - stečaj samostojnega podjetnika - prispevki za socialno varnost
Davčni organ si napačno razlaga 40. člen ZDavP-1. Ni namreč v pristojnosti davčnega urada, da se odloči o tem, ali bo prijavil terjatev v stečajnem postopku ali pa bo ugotovljeno terjatev uveljavljal direktno od fizične osebe. V skladu z 2. odstavkom omenjenega člena lahko uveljavlja terjatev od fizične osebe šele v primeru, če je to terjatev uveljavljal v stečajnem postopku, pa v njem ni bil (v celoti) poplačan. Da bi davčni organ to predpostavko izpolnil, pa iz podatkov v spisu ne izhaja.
V davčno osnovo iz 4. odstavka 22. člena ZDDV se vštevajo tudi trošarine in drugi davki, takse in druge dajatve ter posredni stroški, kar pomeni, da je pri davčni osnovi oplemenitenega blaga treba upoštevati tudi 2. in 3. odstavek 22. člena ZDDV.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004 člen 42, 48, 42, 48.
neposredna plačila v kmetijstvu
Nepoznavanje predpisov po mnenju sodišča ni mogoče pripisati dobrovernosti, ker gre v obravnavanem primeru za nosilko kmetijskega gospodarstva, ki naj bi predpise v zvezi s kmetijskimi premijami poznala.
Kot izhaja iz določb ZUJIK (114. do 120. člen), na njegovi podlagi izdanega Pravilnika ter besedila predmetnega javnega razpisa (prim. zlasti določbe točke 12 objavljenega razpisa), se strokovna presoja na razpis prijavljenih kulturnih projektov in nato izbor projektov, ki se sprejmejo v financiranje, opravi na podlagi vlog predlagateljev, tj. prijav na razpis s priloženo dokumentacijo. Na predlagatelju je torej breme, da svojo vlogo konkretizirano in dovolj izčrpno utemelji tako, da je iz nje razvidno, ali in v kolikšni meri njegov na razpis prijavljeni, projekt izpolnjuje razpisne pogoje. Ker se o sprejemu projektov v financiranje odloča na podlagi vlog predlagateljev (in njim priloženih dokazil), dokazi, ki jih tožeča stranka prilaga šele tožbi, na drugačno odločitev v tem sporu ne morejo vplivati. Skladno z določbo 1. odstavka 100. člena ZUJIK se, kolikor niso vprašanja postopkov javnega razpisa in javnega poziva v tem zakonu drugače urejena, zanju smiselno uporabljajo določbe ZUP.
S tem, ko je tožena stranka ugotovila izpolnitev zakonskega dejanskega stanu iz določila 4. alinee 55. člena ZMZ v t.i. pospešenem postopku po 1. alinei 1. odstavka 46. člena ZMZ, je posledično ugotovila tudi, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za zaščito po 2. odstavku 2. člena ZMZ, ker ni podan utemeljen sum, da je preganjan zaradi ene izmed predpisanih petih podlag. Tudi iz določila 1. alinee 1. odstavka 52. člena ZMZ in 54. člena ZMZ jasno izhaja, da je namen pospešenega postopka ugotavljanje pogojev za pridobitev statusa begunca. V obravnavani zadevi pristojni organ osebnega razgovora ni opustil, ampak ga je opravil, kar je razvidno iz 32. točke formularja o prošnji za azil, saj je razgovor s tožnikom uradna oseba vodila tako, da ustreza bistvenim zahtevam iz 47. člena ZMZ.
V samem postopku za uveljavljanje pravic ne izhaja, da bi tožniku v primeru, ko je obvezna revizija (ki po 28. členu ZVojI ne zadrži izvršitve odločbe), šle zamudne obresti zaradi nerednega plačila. Tožnik v obravnavani zadevi ne iztožuje plačila dodatka, saj je le-tega očitno prejemal, tako kot mu je šlo po navedenih predpisih, plačilo zamudnih obresti pa tudi po mnenju sodišča ni upravna stvar (2. člen ZUP), kot je pravilno ugotovila tožena stranka, zato so dani pogoji za zavrženje zahteve po 129. členu ZUP.
Odločba prve stopnje je bila izdana v letu 2001 in torej nedvomno pred potekom desetih let od takrat, ko je rok iz 112. člena ZDavP začel teči. Ob upoštevanju specialne ureditve relativnega zastaranja v 112. členu ZDavP splošna ureditev relativnega zastaranja po določbah tega zakona ne pride v poštev. Po mnenju sodišča zakonodajalec, ki ni predvidel prehodnega obdobja za primere, kakršen je obravnavani, ni prestopil dopustne meje presoje kolizije med načelom zaupanja v nadaljnji obstoj pravnih norm in načelom prilagoditve prava družbenim razmerjem.
Dejstvo, da je bila tožnica fizična oseba, ki je v letu 1998 opravljala kmetijsko dejavnost in je na podlagi izdanih računov prejemala prilive na njen žiro račun, ne pomeni, da je na podlagi 9. člena ZPD avtomatično oproščena plačila prometnega davka, saj so bili računi izdani pod taksativno določenimi pogoji iz 6. in 7. člena ZPD in ustreznih določb Pravilnika.