Tožena stranka ima pri odločanju o pogojnem odpustu dokaj široko polje proste presoje glede na poznavanje specifičnih razmer na prestajanju kazni, obnašanja vlagatelja prošnje in utemeljenega predvidevanja, ali obstaja nevarnost, da bi tožnik v času pogojnega odpusta storil kaznivo dejanje.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 290, 290/1, 298.
izvršitev inšpekcijske odločbe - sklep o izvršbi - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
S spornim sklepom je prvostopenjski organ na podlagi določbe 290. in 298. člena ZUP pričel postopek izvršbe. Pravilno je bila uporabljena določba prvega odstavka 290. člena ZUP, ki določa, da mora sklep o dovolitvi izvršbe vsebovati ugotovitev, da je postala odločba, ki naj se izvrši, izvršljiva in se določi način izvršbe.
Sklep o dovolitvi izvršbe predstavlja sklep procesne narave, saj z njim ni bilo poseženo v pravni položaj tožnika, zato glede na določbe 2. člena ZUS-1 ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu. Prav tako izpodbijani sklep ni eden izmed sklepov, ki so našteti v določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zato ga tudi s tega razloga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
ZDavP-2 člen 68, 68/2, 68/5, 68/6. ZUS-1 člen 20, 20/3.
odmera davka v posebnih primerih - davčna osnova - znižanje z oceno ugotovljene davčne osnove - verjetno izkazana dejstva - dokazovanje - nesubstanciran dokazni predlog - dvom v pravilnost izračuna davčne obveznosti - tožbena novota
Davčna osnova je po določbi petega odstavka 68. člena ZDavP-2 ugotovljena razlika med vrednostjo premoženja (zmanjšano za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja), sredstev oziroma porabo sredstev ter dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo. Z oceno določena davčna osnova se zniža, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. Verjetno izkazana dejstva za znižanje davčne osnove ne zadoščajo.
Navedba tožnice, da dvomi v pravilnost izračuna davčne obveznosti, je povsem pavšalna. Izračun davčne obveznosti je namreč v izpodbijani odločbi podorbno opisan in ga je mogoče preizkusiti. Sicer pa tožnica šele v tožbi navaja ugovore glede pravilnosti izračuna davčne obveznosti in gre zato tudi za nedovoljeno tožbeno novoto v smislu tretjega odstavka 20. člena ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - hipoteka - družinski člani
Organ za BPP je pravilno uporabil določbo 23. člena ZBPP ter sestre in mame ni štel med družinske člane tožnika, saj zanju tožnik ni zatrjeval, niti dokazal nobene od okoliščin, zaradi katerih bi ju bilo šteti za družinska člana v smislu 23. člena ZBPP.
V kolikor se k vrednosti hiše 79.240,98 EUR prišteje le del parcele, ki je pozidano stavbno zemljišče v vrednosti 10.065,60 EUR, premoženje prosilca (zgolj glede hiše), v delu, ki presega površino primernega stanovanja (14. člen Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem), presega premoženjski cenzus, določen v ZSVarPre. Tožnikov ugovor zato ne pomeni napačne uporabe materialnega prava, dokazni sklep toženke o presežku cenzusa pa ostaja pravilen.
Pravilno je organ za BPP presodil, da v zemljiški knjigi vpisane hipoteke ne pomenijo okoliščine, ki bi nižala ugotovljeno premoženje, niti ne pomeni okoliščine, ki bi tožniku prepovedovala razpolaganje. Relevantna v zvezi z možnostjo razpolaganja z nepremičnino pa je okoliščina, da nepremičnine niso obremenjene z zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve, ki bi tožniku prepovedovala možnost odsvajanja nepremičnin.
brezplačna pravna pomoč - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ista upravna zadeva - zavrženje vloge - nerazumljiva vloga
Tožničin odgovor na poziv organa je bil po vsebini tako različen od zahteve v prošnji za BPP, da organ svoje odločitve, preden ni s tožnico razčistil, kaj je v resnici njena zahteva, ne bi smel opreti zgolj na podatke iz odgovora. V ponovnem postopku reševanja zadeve organ svoje odločitve ne sme sprejeti, preden ne razčisti tožničinega zahtevka (67. člen ZUP).
davčna izvršba - sklep o izvršbi - pritožba zoper sklep - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
Pritožba zoper prvostopenjski sklep je bila poslana po izteku prekluzivnega (nepodaljšljivega pritožbenega roka), ki je določen v 157. členu ZDavP-2, zato je pravilna odločitev obeh upravnih organov, da se pritožba zaradi zamude pritožbene roka kot nedovoljena zavrže.
ZBPP člen 11, 11/3, 13. ZSVarPre člen 24, 24/1. Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjšanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči člen 3.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - solastni del na nepremičnini - hipoteka
Tožnica že z vrednostjo solastniškega deleža na delu stavbe v katerem ne živi, presega višino mejnega zneska 13.780,00 EUR za upravičenost do BPP. Gre za premoženje, ki na podlagi prvega odstavka 24. člena ZSVarPre ni izvzeto kot premoženje, ki se ne upošteva v postopku dodelitve BPP. Vpisana hipoteka oz. stvarna služnost namreč še ne pomeni, da tožnik s svojim premoženjem ne more razpolagati (ga npr. oddati). Torej je tudi po mnenju sodišča odločitev tožene stranke, ko je tožnici pravno pomoč odklonila, v navedeni zadevi pravilna.
ZKme-1 člen 36. Pravilnik o dodelitvi finančne pomoči za razvoj kmetijstva in podeželja v Mestni občini Celje v letu 2013 člen 10. ZUP člen 214.
sofinanciranje iz javnih sredstev - naložbe v kmetijska gospodarstva - izplačilo sredstev - dokazila - obrazložitev odločbe
Tožničin zahtevek za izplačilo sredstev je bil zavrnjen, ker je kot dokazilo o plačilu poslala kompenzacijo del s priloženim medsebojnim računom, v katerem je kot fizična oseba izdala račun, ki ni skladen s podatki, kot so zahtevani s strani UVHVVR. Prvostopenjski organ pa v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni obrazložil oziroma razumljivo utemeljil, zakaj je bil tožničin zahtevek nepravilen in nepopoln oziroma oddan z neresničnimi podatki in neverodostojno dokumentacijo. Prav tako ni pojasnil, zakaj je bil zahtevku priloženi račun v neskladju z zahtevami UVHVV, oziroma zakaj je to dejstvo v obravnavani pomembno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - hipoteka
Obremenitev nepremičnin s hipoteko še ne pomeni, da s premoženjem ni mogoče razpolagati, zato se to premoženje upošteva pri ugotavljanju finančnega kriterija za dodelitev BPP.
Sodišče pojasnjuje, da je glede javnih razpisov vsebinska presoja sodišča omejena. Presoja izpolnjevanja dejanskih kriterijev je zadržana v tem smislu, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje, kajti sodišče se ne more spuščati v presojo strokovnosti takšne odločitve, ob izpolnjenem pogoju, da je argumentacija razumna. Nerazumnosti pa v obravnavanem primeru izpodbijani odločitvi ni mogoče očitati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - tujec - vzajemnost
Prosilec mora izpolnjevati vse pogoje, ki jih zakon določa, da se mu brezplačna pravna pomoč lahko dodeli, torej tudi pogoj oziroma svojstvo upravičenca iz 10. člena ZBPP.
davek od dohodkov pravnih oseb - opcijska pogodba za vrednostne papirje - navidezni pravni posel - poslovno povezana oseba - ekonomski namen pogodbenega razmerja - dokazno breme
Navidezne pogodbe nimajo učinka med pogodbenima strankama, vendar pa, če navidezna pogodba prikriva kakšno drugo pogodbo, velja ta druga, če so izpolnjeni pogoji za njuno pravno veljavnosti.
Špekulacija je pri opcijah legitimna podlaga za njihovo sklepanje. Vendar pa mora pri gospodarskih družbah, ki na trgu opravljajo dejavnost z namenom pridobivanja dobička, tudi ta špekulacija temeljiti na logičnih razlogih in imeti za cilj ustvarjanje dobička, in sicer tudi v primeru, če kasneje zaradi različnih okoliščin do realizacije posla ne pride. Tožeča stranka v obravnavani zadevi ni z ničemer izkazala, kateri (davčno dovoljeni) razlogi so jo privedli do tega, da je sklenila opcijsko pogodbo z obravnavano vsebino in kakšna so bila njena ekonomska pričakovanja, pa tudi ne, kaj je bil razlog za sklepanje pogodbe v takšnem obsegu.
trošarina - zahtevek za vračilo trošarine - odpust plačila in vračilo trošarine - trošarinsko dovoljenje - trošarinsko skladišče
V skladu s 5. točko drugega odstavka 12. člena ZTro se imetniku trošarinskega dovoljenja plačilo trošarine od trošarinskih izdelkov, ki so bili skladiščeni v njegovem trošarinskem skladišču, odpusti, če so bili uničeni pod nadzorom carinskega organa. V skladu s petim odstavkom 12. člena ZTro se imetniku trošarinskega dovoljenja plačilo odpusti pod pogojem, da pridobi dovoljenje carinskega organa. Takšnega dovoljenja pa tožnik ni pridobil. Tožnik za predmetne trošarinske izdelke za mesec december 2009 ni obračunal trošarine in tudi ni vložil zahtevka za odpust plačila trošarine zaradi uničenja blaga. Zato mu je bilo plačilo trošarine naloženo z inšpekcijsko odločbo. Tožnik je trošarino v celoti plačal. Ker je bilo plačilo trošarine že izvedeno, odlog plačila trošarine tudi po mnenju sodišča že po sami naravi stvari ni možen. Tožnik je v predmetni zadevi vložil tudi zahtevek za vračilo plačane trošarine na podlagi 1. točke prvega odstavka 30. člena ZTro. Ko je odpremil trošarinske izdelke iz skladišča z namenom uničenja pod carinskim nadzorom, bi lahko tožnik v tistem trenutku (21. 12. 2009) zanje zahteval odpust plačila trošarine ali pa je bil zanje dolžan plačat trošarino, česar pa ni storil. Posledično je bila tožniku odmerjena trošarina z inšpekcijsko odločbo, zoper katero se ni pritožil in je na podlagi te odločbe trošarino tudi plačal. Vračilo tako plačane trošarine pa na podlagi 1. točke prvega odstavka 30. člena ZTro ni možno, saj za to ni zakonske podlage.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Objektivni pogoj za dodelitev BPP tožniku v tej zadevi ni izpolnjen, zato je organ za BPP v izpodbijani odločbi po 24. členu ZBPP pravilno odločil in zavrnil prošnjo za dodelitev BPP.
Dopustno je, da se prošnja za BPP odkloni, če je očitno, da pravno sredstvo ne more imeti uspeha. Določba 24. člena ZBPP daje organu za BPP podlago, da presodi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, zato ni utemeljen niti tožbeni ugovor, da je organ za BPP z izpodbijano odločbo prejudiciral odločitev v zadevi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Ker zadeve BPP štejejo kot nujne zadeve, to pomeni, da se je 30-dnevni rok za vložitev tožb po 28. členu ZUS-1 (ne glede na tek sodnih počitnic) iztekel 2. 9. 2014, zato sledi, da je tožnik prošnji vložil prepozno. Organ je zato tudi po presoji sodišča pravilno ocenil, da tožbi za izpodbijanje navedenih odločb nimata verjetnih izgledov za uspeh, saj se prepozna tožba v upravnem sporu ne obravnava vsebinsko, temveč se zavrže (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Glede na navedene razloge je pričakovanje tožnika, da bi uspel s tožbama zoper citirani odločbi Upravnega sodišča RS v Ljubljani v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, zaradi česar je odločitev organa za BPP v izpodbijanem aktu pravilna, saj tožnik nedvomno ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP. Organ za BPP je sprejeto odločitev tudi podrobno obrazložil
ZUreP-1 člen 93, 93/1, 93/1-1, 102, 102/1, 104, 104/1.
razlastitev - javna cesta - javna korist - nujni postopek - pogoji za nujni postopek - rok za pričetek gradnje
V obravnavanem primeru gre za razlastitveni namen iz 1. točke prvega odstavka 93. člena ZUreP-1, kar ni sporno, razlastitvena upravičenka je v zahtevi za razlastitev (vloženi 29. 11. 2010) nujni postopek predlagala in ga tudi, kot iz zahteve izhaja, utemeljila in obrazložila s sklicevanjem na roke izgradnje v Načrtu razvojnih programov 2009 do 2012 ter na te roke vezano zagotovljenost finančnih sredstev. Glede na pretek časa do odločitve o razlastitvi je organ izbiro nujnega postopka kot na aktualno oprl še na okoliščino, da se izgradnja obvoznice sofinancira iz sredstev Evropske unije, kar pomeni, da je potrebno spoštovanje časovnega načrta izvedbe gradnje. Kot nujni se po zakonu vodi le postopek za odločitev o razlastitvi (104. člen ZUreP-1) in ne tudi postopek za odločitev o uvedbi razlastitvenega postopka, zato tožnika brez podlage ugovarjata, da organ ne bi mogel spremeniti vodenja postopka v nujnega.
Razlastitvena upravičenka je v zahtevi predlagala, da se določi, da je dolžna pričeti z gradnjo v roku treh let od pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. Ker mora biti rok določen tako, da razlastitvenemu zavezancu omogoča realizacijo pravice do vrnitve razlaščene nepremičnine po 111. členu ZUreP-1, kar pomeni, da njegov pričetek ne more biti vezan na bodoče negotovo dejstvo (kot je pravnomočnost gradbenega dovoljenja), in ker mora biti določen hkrati tako, da razlastitvenemu upravičencu omogoča realizacijo gradnje (kar pomeni, da v primeru infrastrukturnih objektov, kot je javna cesta, razlastitveni upravičenec more pridobiti vsa potrebna zemljišča ter upravna dovoljenja, potrebna za gradnjo), je po presoji sodišča organ mogel odločiti, da se gradnja mora pričeti v roku treh let po vročitvi odločbe.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pred vložitvijo prošnje nastali stroški - stroški postopka - stroški izvedenca
Dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema le tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Navedeno pomeni, da za že nastale stroške sodnega postopka oziroma za že opravljena dejanja pravne pomoči ni mogoče odobriti brezplačne pravne pomoči.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - prepoved vlaganja novih prošenj - odprava odločbe o prepovedi vlaganja novih prošenj za brezplačno pravno pomoč
Tožniku je bila zavrnjena prošnja za dodelitev BPP ter se je prvostopenjski organ skliceval na odločbo, s katero mu je bilo v skladu s petim odstavkom 20. člena ZBPP izrečena prepoved vlaganja novih prošenj za brezplačno pravno pomoč za dobo šestih mesecev. Vendar pa je bila ta odločba, na katero se je upravni organ skliceval kot na podlago za svojo odločitev v upravnem sporu odpravljena. To pomeni, da izpodbijana odločba ne vsebuje dejanskih in pravnih ugotovitev, pomembnih za pravilno in zakonito izdajo odločbe. Sodišče je zato tožbi tožnika ugodilo in toženi stranki naložilo, da v zadevi ponovno odloči.
dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti - ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov - upravni spor - začasna odredba - odložitev izvršitve izpodbijanega akta - težko popravljiva škoda
Pogoj za odložitev izvršitve je škoda, ki grozi tožniku zaradi izvršitve izpodbijanega akta, in ki bi bila v primeru, če tožnik s tožbo uspe, težko popravljiva in hkrati takšna, da pretehta javno korist, ko jo izpodbijani akt zasleduje. Glede na prevladujoč javi interes v davčnih postopkih, sodišče izvršitev odločbe v davčnih zadevah odloži le izjemoma, to je, če tožnik izkaže okoliščine, ki so močnejše od javne koristi. Takšnih okoliščin tožnik v svoji zahtevi za izdajo začasne odredbe ne izkaže. Navaja le, da mu grozijo "višje davčne obveznosti" in "hujša materialna škoda", s tem pa ni na zahtevani (konkreten) način navedena ne škoda ne morebitne težko popravljive posledice, ki grozijo oziroma ki bi mu lahko nastale zaradi izvršitve izpodbijane odločbe. Predvsem pa ne izkaže, da bi mu posledice nastale prav na podlagi izpodbijane odločbe. Izpodbija se namreč odločba, s katero se davčna obveznost (še) ne odmeri in tudi ne nalaga v plačilo. To pa pomeni, da se odločba v smislu odmere in plačila davčnih obveznosti, vsaj neposredno, še ne izvršuje in da zato tudi ni neposrednega razloga za odložitev njene izvršitve.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 52, 53, 53/1.
program razvoja podeželja - javni razpis - razpisni pogoji - promocija vina - skupina proizvajalcev - dokazilo o registraciji skupine proizvajalcev
Tožnik ob oddaji vloge na javni razpis ni izpolnjeval pogojev, določenih v 52. in prvem odstavku 53. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013, saj ni izkazal svoje pravne subjektivitete kot zavod. Tožnik bi moral pod Prilogo 2 razpisne dokumentacije priložiti dokazilo o registraciji skupine proizvajalcev pri pristojnem organu (npr. izpisek iz sodnega registra ali potrdilo pristojne upravne enote ali potrdilo o registraciji pri drugem pristojnem organu).