ZDavP-2 člen 68, 68/2, 68/5, 68/6. ZUS-1 člen 20, 20/3.
odmera davka v posebnih primerih - davčna osnova - znižanje z oceno ugotovljene davčne osnove - verjetno izkazana dejstva - dokazovanje - nesubstanciran dokazni predlog - dvom v pravilnost izračuna davčne obveznosti - tožbena novota
Davčna osnova je po določbi petega odstavka 68. člena ZDavP-2 ugotovljena razlika med vrednostjo premoženja (zmanjšano za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja), sredstev oziroma porabo sredstev ter dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo. Z oceno določena davčna osnova se zniža, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. Verjetno izkazana dejstva za znižanje davčne osnove ne zadoščajo.
Navedba tožnice, da dvomi v pravilnost izračuna davčne obveznosti, je povsem pavšalna. Izračun davčne obveznosti je namreč v izpodbijani odločbi podorbno opisan in ga je mogoče preizkusiti. Sicer pa tožnica šele v tožbi navaja ugovore glede pravilnosti izračuna davčne obveznosti in gre zato tudi za nedovoljeno tožbeno novoto v smislu tretjega odstavka 20. člena ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - hipoteka - družinski člani
Organ za BPP je pravilno uporabil določbo 23. člena ZBPP ter sestre in mame ni štel med družinske člane tožnika, saj zanju tožnik ni zatrjeval, niti dokazal nobene od okoliščin, zaradi katerih bi ju bilo šteti za družinska člana v smislu 23. člena ZBPP.
V kolikor se k vrednosti hiše 79.240,98 EUR prišteje le del parcele, ki je pozidano stavbno zemljišče v vrednosti 10.065,60 EUR, premoženje prosilca (zgolj glede hiše), v delu, ki presega površino primernega stanovanja (14. člen Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem), presega premoženjski cenzus, določen v ZSVarPre. Tožnikov ugovor zato ne pomeni napačne uporabe materialnega prava, dokazni sklep toženke o presežku cenzusa pa ostaja pravilen.
Pravilno je organ za BPP presodil, da v zemljiški knjigi vpisane hipoteke ne pomenijo okoliščine, ki bi nižala ugotovljeno premoženje, niti ne pomeni okoliščine, ki bi tožniku prepovedovala razpolaganje. Relevantna v zvezi z možnostjo razpolaganja z nepremičnino pa je okoliščina, da nepremičnine niso obremenjene z zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve, ki bi tožniku prepovedovala možnost odsvajanja nepremičnin.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - prepoved vlaganja novih prošenj - odprava odločbe o prepovedi vlaganja novih prošenj za brezplačno pravno pomoč
Tožniku je bila zavrnjena prošnja za dodelitev BPP ter se je prvostopenjski organ skliceval na odločbo, s katero mu je bilo v skladu s petim odstavkom 20. člena ZBPP izrečena prepoved vlaganja novih prošenj za brezplačno pravno pomoč za dobo šestih mesecev. Vendar pa je bila ta odločba, na katero se je upravni organ skliceval kot na podlago za svojo odločitev v upravnem sporu odpravljena. To pomeni, da izpodbijana odločba ne vsebuje dejanskih in pravnih ugotovitev, pomembnih za pravilno in zakonito izdajo odločbe. Sodišče je zato tožbi tožnika ugodilo in toženi stranki naložilo, da v zadevi ponovno odloči.
ZBPP člen 11, 11/3, 13. ZSVarPre člen 24, 24/1. Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjšanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči člen 3.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - solastni del na nepremičnini - hipoteka
Tožnica že z vrednostjo solastniškega deleža na delu stavbe v katerem ne živi, presega višino mejnega zneska 13.780,00 EUR za upravičenost do BPP. Gre za premoženje, ki na podlagi prvega odstavka 24. člena ZSVarPre ni izvzeto kot premoženje, ki se ne upošteva v postopku dodelitve BPP. Vpisana hipoteka oz. stvarna služnost namreč še ne pomeni, da tožnik s svojim premoženjem ne more razpolagati (ga npr. oddati). Torej je tudi po mnenju sodišča odločitev tožene stranke, ko je tožnici pravno pomoč odklonila, v navedeni zadevi pravilna.
ZUS-1 člen 25, 25/5, 39, 39/1, 39/2, 39/3. ZPP člen 154.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - molk organa - po vložitvi tožbe izdana odločba - ustavitev postopka - stroški postopka
Tožnik je sodišču sporočil, da ne vztraja pri tožbi, zato je sodišče postopek s sklepom ustavilo po tretjem odstavku 39. člena ZUS-1, kar pomeni, da se tožniku priznajo stroški po prvem odstavku 25. člena ZUS-1.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin
Da bi zaradi razpolaganja A.A. z nepremičninama s prodajno pogodbo z dne 16. 4. 2014, v času, ko teče ta upravni spor, bil (verjetno) onemogočen vpis lastninske pravice tožnice na teh parcelah, tudi če bi ta uspela v tem upravnem sporu, saj ne bi mogla več doseči odprave po nadzorstveni pravici odločbe z dne 17. 7. 2007 (tudi) v obsegu glede parcel 1318/30 in 1318/31, če bi bila zemljiškoknjižna lastnica teh parcel druga oseba, se sodišče strinja. Za izdajo odločbe o odpravi po nadzorstveni pravici odločbe z dne 17. 7. 2007 v delu glede parcel 1318/30 in 1318/31 namreč ne bi več izkazovala pravnega interesa, saj take odločbe zoper tretjo osebo, ki v denacionalizacijskem postopku ni sodelovala, ne bi bilo mogoče izvršiti. Verjetno razpolaganje A.A. z nepremičninama parc. št. 1318/30 in 1318/31 pa je izkazano s tožbi priloženo prodajno pogodbo z dne 16. 4. 2014.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravni spor - ponovna vložitev tožbe - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba je bila tožniku vročena 10. 7. 2013. Če tožnik z navedbo, da je odločbo „prejel v nabiralnik“ 6. 10. 2014, utemeljuje pravočasnost tožbe, s tem ne more biti uspešen, saj je to v očitnem nasprotju s podatki upravnih spisov, iz katerih obenem sledi, da je tožnik tožbo zoper izpodbijano odločbo prvič vložil že 16. 8. 2013, sodišče pa jo je s sklepom kot prepozno vloženo zavrglo. Tožba v tem upravnem sporu je torej vložena po poteku zakonsko določenega 30-dnevnega roka. Po navedenem jo je sodišče zavrglo na podlagi 2. in 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Tožba je bila vložena po izteku roka iz 28. člena ZUS-1, zato je sodišče ni moglo sprejeti in obravnavati po vsebini, temveč jo je moralo kot prepozno zavreči.