denacionalizacija - stroški postopka - uspeh v postopku - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Prvostopenjski organ je pri odločanju o stroških upošteval sorazmernost bremena strank za plačilo stroškov postopka izvedencev ustreznih strok ter v razmerju, kot je bilo soglasno med strankami sklenjeno na ustnih obravnavah. Konkretno v kakšnem delu in zakaj je kateri izmed strank v postopku naložil v plačilo stroške izvedencev, pa v obrazložitvi ni navedel, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka, saj sodišče v tem delu izpodbijanega sklepa ne more preizkusiti. Poleg tega, glede na določbo drugega odstavka 114. člena ZUP/86, tožnik v tožbi utemeljeno ugovarja, da bi moral organ po končanem postopku o stroških odločiti skladno z uspehom posamezne stranke v postopku, saj se je medsebojni dogovor strank med postopkom nanašal le na založitev akontacije stroškov, ne pa na porazdelitev stroškov po končanem postopku denacionalizacije.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev uradne osebe - zavrženje tožbe
V konkretnem primeru se izpodbija sklep, s katerim ni bilo ugodeno zahtevi tožnice za izločitev člana senata in namestnika predsednika KPK in se torej ne izpodbija sklep, s katerim bi se postopek obnovil, ustavil ali končal.
Izpodbijani sklep predstavlja zgolj procesno odločitev, ne pa meritorne odločitve o glavni stvari, zato ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu, o čemer se je večkrat že enotno izrekla tudi sodna praksa.
ZOFVI člen 100. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive člen 2, 9, 12.
javni uslužbenec - strokovni delavec na področju vzgoje in izobraževanja - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka se v svoji obrazložitvi, v zvezi z izobrazbenim pogojem, sklicuje na mnenje Sveta za visoko šolstvo RS, ki je določil, da je univerzitetni študijski program „psihologija“ program, ki daje diplomantom ustrezno pedagoško-andragoško izobrazbo za svetovalno delo v vzgoji in izobraževanju, ne pa tudi za učitelja psihologije. Iz tega mnenja izhaja, da je datirano z dnem 3. 7. 2001 in izdano na podlagi Zakona o visokem šolstvu in na podlagi Meril in postopkov za ocenjevanje študijskih programov in visokošolskih zavodov torej na podlagi zakona in meril, ki v času izdaje izpodbijane odločbe niso več veljala.
Utemeljen razlog za zavrnitev tožničine prošnje tudi ne more biti dejstvo, da tožnici ni bila izdana listina o pedagoško-andragoški izobrazbi. Tožnica je za pridobitev te listine sprožila ustrezen postopek in zato ne more biti „kaznovana“, ker ji pristojna izobraževalna institucija te listine zato, ker izdaje listine ni zahtevala do 1. 10. 2010 (ki je prelomni datum v zvezi z bolonjskim študijskim sistemom), (še) ni izdala.
podaljšanje subsidiarne zaščite - razlogi za podaljšanje subsidiarne zaščite - varnostna situacija v izvorni državi - resna škoda - kvalifikacijska direktiva - možnost notranje zaščite
Problem obravnavanega primera ni v razlagi prvega odstavka 106. člena ZMZ, veljavnega v času izdaje izpodbijane odločbe (glede tega je Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 188/2014 z dne 4. 6. 2014, s katerim je razveljavilo prvoizdano sodbo v tej zadevi I U 1013/2013 z dne 3. 4. 2014, poudarilo, da v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti z ZMZ-D spremenjeni prvi odstavek 106. člena – 15. točka obrazložitve), ampak že v identifikaciji razlogov, ki jih je tožnik ne le uveljavljal v svoji prvi prošnji, ampak so te okoliščine botrovale priznanju subsidiarne zaščite in jih je zato v vsakem primeru treba upoštevati tudi v postopku njenega podaljšanja.
Zgolj z navajanjem posamičnih dogodkov, tudi če bi bila zaradi njih v povezavi z ostalimi mogoča ocena, da je varnostna situacija dejansko slabša, kot je to ugotovil upravni organ, ni mogoče izpodbiti stališča, da nasilje v Kabulu ne dosega tiste stopnje, ki mora biti dosežena, da bi pomenila resno in individualno grožnjo za življenje ali osebnost civilista, torej realno možnost, da bo tožnik postal žrtev nediskriminatornega nasilja.
Morebitne težave pri iskanju dela ali stanovanja same zase še ne izključujejo možnosti notranje zaščite, a pod pogojem, da imajo prosilci v takih okoliščinah zagotovljen dostop do zdravstvene oskrbe in do finančne ter druge pomoči UNHCR ali lokalnih oblasti.
blagovna znamka - varstvo blagovne znamke - podobnost med znakoma - relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke - običajen oziroma generičen izraz
Glede na upravno sodno prakso mora biti za ugotovitev, da je izraz običajen oziroma generičen, dokazano, da se ti izrazi običajno pojavljajo na področju, za blago ali storitve s katerega naj bi se znamka uporabljala ter ne zadošča zgolj dokaz, da se taki izrazi pogosto uporabljajo za blago ali storitve, ki so predmet prijave.
brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj
Izpodbijana odločba je zakonita in utemeljena. Organ za BPP je pravilno ugotovil, da tožnikova pokojnina presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen v 8. členu ZSVarPre, zato je na podlagi drugega odstavka 13. člena ZBPP, ker s tem tožnik presega dohodkovni cenzus, njegovo prošnjo za dodelitev BPP utemeljeno zavrnil, tako prošnjo za redno in kot nujno brezplačno pravno pomoč.
V 22. členu ZBPP gre za kumulativno določene pogoje, zato dejstvo, da tožnik sicer bi lahko izpolnjeval finančni pogoj iz te določbe, ne izkazuje pa razmer, ki bi po vsebini ustrezale okoliščinam, na nastanek katerih ni imel vpliva in je zaradi njih materialno ogrožen, ne zadošča za izjemno BPP, kar je organ za BPP pravilno ugotovil. Tožnikove razmere pa tudi ne dosegajo standarda splošno znanih dejstev, ki jih ni treba dokazovati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - verjetni izgled za uspeh
Tožnica nima prav, ko meni, da se je organ za BPP pri odločanju o njeni prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči postavil v vlogo pristojnega sodišča in tožnico že obsodil kaznivega dejanja, katerega je (sedaj že) obtožena ter pri tem ocenjeval njene sposobnosti. Organ za BPP je namreč opravil presojo upravičenosti dodelitve brezplačne pravne pomoči, ki mu jo nalaga 24. člen ZBPP in ki vedno vključuje presojo, ali ni zadeva, v zvezi s katero se uveljavlja brezplačno pravno pomoč, očitno nerazumna oziroma ali ima prosilec verjetne izglede za uspeh in jo je razumno sprožiti. Taka presoja pa ne sme preseči pravnega standarda očitne nerazumnosti zadeve, ki je nedefiniran pravni standard, katerega vsebino je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej.
V obravnavanem primeru organ za BPP ni presegel navedenega pravnega standarda, saj je upošteval okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero je tožnica vložila prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, ki izhajajo iz podatkov kazenskega spisa ter ostale podatke, ki izhajajo iz upravnih spisov, ter tudi pravilno ocenil, da se je glede na ugotovljene okoliščine in dejstva, tožnica zaradi svoje osebnosti sposobna zagovarjati sama in bi bila dodelitev brezplačne pravne pomoči v nasprotju z načelom pravičnosti oziroma je pričakovanje tožnice v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, zlasti ob upoštevanju, da se v zadevi sicer obravnavajo pravno relativno zapletena vprašanja, ki pa po oceni organa niso takšna, da jih ne bi bilo mogoče dokaj enostavno razrešiti ob skrbni analizi vlog posameznikov v verigi nabave in preprodaje prepovedanih substanc.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost med znakoma - generičen izraz
Za ugotovitev, da je izraz običajen oziroma generičen, mora bit dokazano, da se ti izrazi običajno pojavljajo na področju, za katero blago ali storitve naj bi se znamka uporabljala ter ne zadošča zgolj dokaz, da se taki izrazi pogosto uporabljajo za blago ali storitve, ki so predmet prijave. Dokazati je treba, da se široko uporabljajo za označevanje posebnih značilnosti blaga ali storitev, ki so predmet prijave. Razlogov za opisnost besed FRESH BREEZE in FULL FLAVOUR toženka ne navaja, zato je v tem okviru nepopolno ugotovila dejansko stanje in posledično napačno uporabila materialno pravo, ko je ob primerjavi znakov eliminirala dodatni besedi iz razloga opisnosti.
ZBan-1 člen 253, 253a, 261a, 261b, 261c, 262a, 347. ZUS-1 člen 48, 48/1.
Banka Slovenije - nadzor nad bankami - odločba o izrednih ukrepih - prekinitev postopka
Iz točke 3 sklepa Ustavnega sodišča RS U-I-295/13-132 z dne 6. 11. 2014 izhaja, da je Ustavno sodišče RS postopek za oceno ustavnosti 253. člena, 253.a člena, 253.b člena, 260.a člena, 260.b člena, 261.a člena, 261.b člena, 261.c člena, 261.d člena, 261.e člena in 262.a člena, drugega odstavka 262.b člena ter 346. člena, 347. člena, 350. člena in 350.a člena ZBan-1 ter 41. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu (ZBan-1L) prekinilo do odločitve Sodišča Evropskih skupnosti o vprašanjih, ki jih je s predmetnim sklepom v točki 1 in 2 Ustavno sodišče RS postavilo SEU v zvezi z razlago in veljavnostjo Sporočila Komisije o uporabi pravil državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. avgusta 2013 dalje, Direktive 2012/30/EU in Direktive 2001/24/ES. Odločitev SEU ter Ustavnega sodišča RS vpliva na odločitev sodišča v predmetni zadevi, zato je bilo potrebno predmetni postopek prekiniti vse do odločitve SEU in Ustavnega sodišča RS.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Da je pravilna presoja organa v izpodbijani odločbi, da tožnik za upravni spor zoper odločbo št. Bpp 248/2014 z dne 16. 9. 2014 nima verjetnih izgledov za uspeh in da gre v smislu prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP za očitno nerazumno zadevo, kar po tej zakonski določbi izključuje dodelitev BPP, pa izhaja tudi iz razlogov sodbe I U 1747/2014 z dne 25. 11. 2014, s katero je to sodišče kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo organa za BPP št. Bpp 248/2014 z dne 16. 9. 2014.
Dejansko stanje v predmetni zadevi daje podlago za zavrženje tožničine prošnje po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP, saj v prošnji ni izkazala, da bi se od odločbe Bpp 1844/2012 z dne 22. 8. 2014 dejansko ali pravno stanje, ki bi lahko dajalo podlago za drugačno meritorno odločitev o prošnji, spremenilo.
Za dodelitev BPP za izdelavo izvedenskih mnenj tožnica organa ne more zaprošati preko tožbe, pač pa mora vlogo vložiti pri organu za BPP (ki bo vezan na pogoje za dodelitev BPP, ki jih določa ZBPP).
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Izpodbijana odločba je zakonita in utemeljena. Organ za BPP je ugotovil, da tožnikova pokojnina presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen v 8. členu ZSVarPre, zato je na podlagi drugega odstavka 13. člena ZBPP njegovo prošnjo za dodelitev BPP utemeljeno zavrnil, tako prošnjo za redno in nujno brezplačno pravno pomoč.
Izjemna BPP se dodeli po prvem odstavku 22. člena ZBPP, pri čemer gre za kumulativno določene pogoje, zato dejstvo, da tožnik sicer bi lahko izpolnjeval finančni pogoj iz te določbe, ne izkazuje pa razmer, ki bi po vsebini ustrezale okoliščinam, na nastanek katerih ni imel vpliva in je zaradi njih materialno ogrožen, ne zadošča za izjemno BPP, kar je organ pravilno ugotovil. Tožnikove razmere pa tudi ne dosegajo standarda splošno znanih dejstev, ki jih ni treba dokazovati.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - odločanje po prostem preudarku - poročilo zavoda o prestajanju kazni
V obravnavani zadevi gre glede na določbo 88. člena KZ-1 za upravno odločanje, pri katerem lahko tožena stranka v določenih primerih uporabi diskrecijsko pravico (prosti preudarek), katerega meje odločanja so podane v 1. stavku četrtega odstavka 88. člena KZ-1. Po slednjem je obsojenec lahko pogojno odpuščen, če je mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja. Šele ob takšni ugotovitvi se lahko na podlagi uporabe prostega preudarka pogojni odpust podeli ali pa odreče. V obravnavani zadevi je komisija, ki je pristojna za odločanje, ocenila, da na podlagi poročila zavoda o poteku prestajanja kazni, ki se nahaja v upravnih spisih, izhaja, da tožnik še nima podeljenih zunajzavodskih ugodnosti. Zato je potrebno preveriti njegovo urejenost in stabilnost, kar je ključnega pomena pri pogojnem odpustu in vključitvi obsojenca na prostost, zato Komisija ne more utemeljeno pričakovati, da obsojenec ne bo ponovil kaznivega dejanja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - izjemna brezplačne pravne pomoči
Dejstvo, da bi tožnik sicer lahko izpolnjeval finančni pogoj iz določbe drugega odstavka 13. člena ZBPP, ne izkazuje pa razmer, ki bi po vsebini ustrezale okoliščinam, na nastanek katerih ni imel vpliva in je zaradi njih materialno ogrožen, ne zadošča za izjemno BPP, kar je organ za BPP tudi pravilno ugotovil. Tožnikove razmere pa tudi ne dosegajo standarda splošno znanih dejstev, ki jih ni treba dokazovati.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice - čas opravljene storitve - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči
Izvajalec BPP mora napotnico po končani storitvi vrniti strokovni službi za BPP pri pristojnem sodišču. Če napotnice ne vrne v roku 8 dni po opravljeni storitvi, ni upravičen do plačila stroškov BPP. Kdaj je storitev opravljena, je odvisno od odobrene BPP oziroma njenega obsega, ki se opredeli z odločbo o dodelitvi BPP. V konkretnem primeru je bila prosilcu dodeljena nujna BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v izvršilni zadevi. Glede na takšen obseg BPP je bila storitev opravljena že z vložitvijo pritožbe, to je, ko je bila pritožba zoper sklep oddana priporočeno po pošti. Zato je pravilna odločitev tožene stranke, da je tožeča stranka vrnila napotnico prepozno in se zato njen predlog za izplačilo nagrade in potrebnih izdatkov zavrne. Tožbene navedbe, ki se nanašajo na odločanje Višjega sodišča o pritožbi, niso pomembne za odločitev in zato izpodbijana odločitev utemeljeno nima razlogov v tej zvezi.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - pritožba zoper sodbo - že opravljeno dejanje - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč
V postopku je bilo nesporno ugotovljeno, da je tožnica zaprosila za brezplačno pravno pomoč za pritožbo zoper sodbo v kazenski zadevi, torej za dejanje, ki je bilo pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči že opravljeno. To dejstvo izhaja iz podatkov v spisu, priznava pa ga v tožbi tudi tožnica sama. Trditev tožnice, da je dejansko želela pravno pomoč za sodelovanje na obravnavi v omejeni kazenski zadevi, iz podatkov v spisu ne izhaja. Zato tega ugovora v postopku tudi ni bilo mogoče upoštevati. Upravni organ izda v skladu z načelom zakonitosti odločbo na podlagi dejstev in dokazov, ki so obstajali ob izdaji izpodbijane odločbe. To pa je tako, kot ga je tožena stranka ugotovila v izpodbijani odločbi. Odločitev tožene stranke o zavrnitvi tožničine prošnje je zato pravilna. Kolikor tožnica želi pravno pomoč v obliki zastopanja po odvetniku na glavni obravnavi v omenjeni kazenski zadevi, pa ni ovire, da tak predlog pred organom za BPP v nadaljevanju poda.
ZUS-1 člen 31, 31/2, 35. ZUOPŽ člen 2, 3, 10. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
upravni spor - pristojno sodišče - zavrženje tožbe - naravne nesreče - žled - odprava posledic žleda - odprava posledic škode v gospodarstvu - gospodarstvo - kmetijstvo
V delu, v katerem se tožba nanaša na tožnike A.A., B.B. in C.C., zakonski pogoj iz 35. člena ZUS-1, da je za odločanje pristojno isto sodišče (to je Upravno sodišče v Ljubljani, pri katerem je bila tožba vložena), ni izpolnjen. Za odločanje o njihovi tožbi sta glede na njihovo stalno prebivališče pristojna zunanja oddelka sodišča v Novi Gorici in v Celju. Ker navedeni tožniki pomanjkljivosti, na katero so bili opozorjeni s pozivom, niso odpravili, je sodišče v skladu z opozorilom tožbo v delu, ki se nanaša na te tožnike, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo kot nesposobno za obravnavanje.
Po določbah 3. člena ZUOPŽ se ukrepi za odpravo posledic žleda nanašajo med drugim na odpravo posledic škode v gospodarstvu. Pojem gospodarstvo v ZUOPŽ ni posebej opredeljen. Opredelitve tega pojma tudi ni najti v določbah ZOPNN, na uporabo katerega sicer napotuje ZUOPŽ. Po vsebini pa med gospodarske dejavnosti nedvomno sodi tudi kmetijstvo. Zato imata tožnika prav, da je za gospodarstvo po ZUOPŽ treba šteti tudi kmetijsko dejavnost in da je zato tudi kmeta treba šteti za fizično osebo, ki opravlja dejavnost. Zakaj je toženka v konkretnem primeru oba tožnika štela zgolj za fizični osebi (in ne za fizični osebi, ki opravljata dejavnost), iz izpodbijanega sklepa ni razvidno in tudi iz listin, ki so v spisih, tega ni mogoče razbrati. To pa pomeni, da njune vloge ni bilo mogoče zavreči, ne da bi se ju pred tem pozvalo, da vlogo dopolnita z dokazili o zatrjevanem statusu in ne da bi se predložene listine pred odločitvijo presodile. Če pa niso bili ustrezni predloženi računi za gorivo, ki naj bi se po navedbah toženke v odgovoru na tožbo ne nanašali na tožnika kot izvajalca kmetijske dejavnosti, pa to ni razlog za zavrženje vloge in s tem za procesno odločitev, temveč se v tem primeru vloga presoja po vsebini in torej sprejme lahko le vsebinska odločitev.
Iz izpodbijane odločitve ni jasno, ali se lahko davčnemu zavezancu DDV vrne samo na podlagi izvirnih računov ali pa se mu DDV lahko vrne tudi na podlagi nadomestnih računov. Nadalje je sporno, ali je v obravnavani zadevi opis storitve na spornem računu ustrezen ali ne. Ključno v obravnavani zadevi je nerazčiščeno dejstvo, saj tožnik zatrjuje, da je davčni organ v obravnavanem primeru neutemeljeno odstopil od dolgoletne ustaljene prakse, razlogov za to davčni organ ni pojasnil. Načelo vezanosti na lastne prejšnje odločitve zahteva, da upravni organ ne sme odstopiti od razlag splošnih pravil, ki jih je postavil sam, niti od ustaljene upravne prakse, ki se je uveljavila, ne da bi za to imel upravičen razlog, ki ga mora posebej obrazložiti.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - res iudicata - zavrženje tožbe
Tožbo v upravnem sporu je treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Tožnik je tožbo vložil (več mesecev) po poteku zakonskega roka, torej prepozno, zato jo je moralo sodišče, ki pazi na obstoj procesnih predpostavk po uradni dolžnosti, na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči. Obenem sodišče ugotavlja, da je bilo po podatkih vpisnika o isti zadevi že odločeno s sodbo, kar je nadaljnji razlog za to, da se tožba (kot vložena v zadevi, v kateri je bilo že pravnomočno odločeno) na podlagi 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrže.
komasacija - nova razdelitev zemljišč - dostop do zemljišč - služnost
Ugotovitev tožene stranke, da ne obstaja potreba za ustanovitev nove služnosti glede na novo razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada, je utemeljena. Kot izhaja iz upravnega spisa, imajo sporne parcele tri dostope, od katerih je ena pot, po kateri naj bi tožeči stranki dostopali s kombajni sicer daljša, to pa tudi po mnenju sodišča glede na pogostost uporabe ne odtehta bremena, ki bi ga predstavljala ustanovitev služnosti na služečem zemljišču.