javni razpis - odprava posledic gospodarske škode zaradi poplav - lokacija nastanka škode - dokazila o lokaciji nastanka škode
Tožeča stranka ni ustrezno dokazala, na katerem naslovu (konkretni na kateri stavbni številki) ji je škoda zaradi poplave dejansko nastala oziroma ni določno pojasnila in dokazala naslova dejanskega nastanka škode. Tožena stranka je namreč v skladu z javnim pozivom od tožeče stranke večkrat zahtevala dodatna pojasnila, ki pa jih slednja ni ustrezno izpolnila, zato tožena stranka ni imela pravne podlage, da bi ugodila prijavi tožeče stranke za dodelitev nepovratnih sredstev za škodo nastalo v poplavah novembra 2012.
Za telesne bolečine za srednje hude primere je mogoče priznati odškodnino med 100 in 1.000 EUR. Pristojna komisija je tožniku iz tega naslova odmerila 250 EUR, kar je upoštevaje kriterije iz prvega odstavka 9. člena ZOZKD, to je glede na okoliščine primera, stopnjo in trajanje bolečin ter trajanje zdravljenja, nasploh primerna in pravična odškodnina, predvsem zato, ker so vse nevšečnosti, ki jih je tožnik doživel v času zdravljenja te poškodbe, že zajete v sami opredelitvi poškodbe.
Tožnik svojo zahtevo za priznanje odškodnine za duševne bolečine utemeljuje z navedbo, da je prišlo do poškodbe živca na levem delu obnosne kosti, zaradi česar ne čuti zgornje leve čeljusti oziroma dlesni od 1. do 8. zoba ter navedbo, da ima težave tudi z dihanjem skozi levo nosnico, kar pa po presoji sodišča ne utemeljuje nobene od stopenj priznanih duševnih bolečin na podlagi 10. člena ZOZKD.
Prosilec je državljan Republike Makedonije in v RS prebiva na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje. Ta podatek pa, ob upoštevanju določbe 5. člena ZOZKD, utemeljuje odločitev tožene stranke, da prosilec ne izpolnjuje formalnega pogoja za priznanje odškodnine po navedenem zakonu.
inšpekcijski postopek - stranka v postopku - prijavitelj - pravni interes
Prijavitelj lahko dobi položaj stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku le v primeru, če inšpektor na podlagi njegove prijave uvede inšpekcijski postopek in prijavitelj izkaže pravni interes za sodelovanje v tem postopku, nima pa pravnega sredstva, s katerim bi lahko uvedbo inšpekcijskega postopka izsilil.
dovoljenje za izvedbo pripravljalni del - ureditev meje - parcelacija - izrek odločbe
Z izpodbijano odločbo je bilo odločeno le o dovolitvi pripravljalnih del, in sicer o ureditvi mej in parcelaciji dela nepremičnine, predvidene za sanacijo poškodovanega hodnika za pešce. V obravnavanem upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost odločbe o dovolitvi pripravljalnih del, sodišče zato tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na dovoljenost (ali zakonitost) razlastitve, ne more presojati in zato ne morejo vplivati na odločitev sodišča.
državljani drugih držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Tožnica je Republiko Slovenijo zapustila pred izbrisom iz registra stalnega prebivalstva dne 26. 2. 1992 in se ni vrnila dvajset let. Navedeno pomeni, da ni podan upravičen razlog za odsotnost iz Republike Slovenije po prvi alinei tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - izboljšanje finančnega stanja prosilca
Ker je bila vrednost nepremičnin tožeče stranke in njene družine ugotovljena v skladu s procesnimi pravili, veljavnimi v času odločanja o odobritvi brezplačne pravne pomoči, zgolj evidentiranje (višje) posplošene tržne vrednosti nepremičnin, določene s postopki in metodami množičnega vrednotenja nepremičnin v registru nepremičnin, ne predstavlja tiste relevantne spremembe, ki bi jo bila tožeča stranka v skladu s tretjim odstavkom 41. člena ZBPP dolžna sporočiti organu za brezplačno pravno pomoč.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
Krog upravičencev do odškodnine je v FIP natančno določen. FIP nikjer ne določa, da bi preseganje dohodkovnega cenzusa določeno osebo izključilo iz kroga upravičencev. Če pa je obstajala (četudi načelna) pravica dobiti odškodnino za odvzeto premoženje, je denacionalizacijski zahtevek v Sloveniji v celoti izključen, celo če upravičenec odškodnine dejansko ni prejel. Upravičenec ne more zahtevati niti izplačila razlike med že prejeto odškodnino in odškodnino, kakršne bi bil potencialno deležen po ZDen, saj ta zakon ni pravni temelj za poravnavo morebitnega neizplačila ali prenizkega izplačila odškodnine, do katerega so imeli prejšnji lastniki podržavljenega premoženja pravico po predpisih tuje države.
V obravnavani zadevi je tožnik vložil zahtevek za odškodnino na isti dejanski in pravni podlagi. Ker je bilo torej o tožnikovem zahtevku že pravnomočno odločeno z zavrnilno odločbo, dejanska in pravna podlaga zahtevka pa se nista spremenili, je bilo v izpodbijani odločbi pravilno uporabljeno določilo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP in ponovna zahteva tožeče stranke zavržena.
ZZRZI člen 65. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - odmera prispevka - vračilo preveč plačanega prispevka
Sodišče ni sledilo predlogu tožeče stranke, da toženi stranki naloži plačilo na podlagi izpodbijane odločbe plačanega zneska prispevka, saj se v skladu s 65. členom ZZRZI preveč plačan znesek vrne skladno z določbami zakona, ki ureja davčni postopek. Navedeno torej pomeni, da bo že plačani znesek prispevka tožeča stranka lahko terjala od tožene stranke na podlagi Zakona o davčnem postopku.
Ker stranka z interesom za nameravano gradnjo izpolnjuje vse pogoje po Odloku o PUP in ker izpolnjuje tudi druge pogoje iz 66. člena ZGO-1, so v konkretnem primeru izpolnjeni vsi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja.
Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu člen 7, 8, 23.
ukrepi kmetijske politike - plačilne pravice - pogoji za izplačilo plačilnih pravic - upravičene površine
Zaradi manjše količine upravičenih površin tožnik ne izpolnjuje pogojev za izplačilo plačilnih pravic ne iz naslova površin in ne iz naslova ekstenzivne reje ženskih govedi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - interes pravičnosti
Glede na fazo, v kateri je kazenski postopek, in glede na podane dokazne predloge ter splošna načela kazenskega postopka sodišče zaključuje, da je odločitev tožene stranke, da v konkretnem primeru ni izpolnjen objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pravilna. Tožnik namreč v tožbi ne navaja konkretnih okoliščin, ki bi kazale na to, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel zagotovljeno strokovno obrambo z zagovornikom.
ZIZ člen 281, 281/1, 281/1-7, 287, 287/1, 287/1-1, 287/4, 298č.
razrešitev izvršitelja - disciplinski postopek - razlogi za razrešitev izvršitelja - nevrednost javnega zaupanja
Zaradi možnega vsebinskega prekrivanja razloga za razrešitev iz 7. točke 1. odstavka 281. člena ZIZ/2013 s taksativno določenimi hujšimi disciplinskimi kršitvami iz 298.č člena ZIZ/2013 in zaradi različno urejenega postopka razrešitve za primer, če glede (ne)vrednosti javnega zaupanja odloča samo minister, ali pa v primeru, če o tem odločajo disciplinski organi, mora odločitev v prvem primeru vsebovati tudi posebno utemeljitev, zakaj je bil v konkretnem primeru nujno potreben najstrožji ukrep brez uvedbe disciplinskega postopka.
Tek izvršilnega postopka zoper tožnika, blokada njegovih računov v daljšem obdobju v času nadzora, skupaj z obravnavanim razlogom precejšnje neurejenosti pisarne, ki je v konkretnem primeru prerasla v malomarno, nevestno delo s spisi, vključno z neustreznimi evidencami in shranjevanjem spisov ter odzivanjem na pozive sodišč, po presoji sodišča tvori zadostno podlago za oceno, da je tožena stranka lahko uvedla postopek razrešitev tožnika in da ni šlo za arbitrarno izogibanje disciplinskemu postopku.
Ko gre za vprašanje, ali je nekdo vreden javnega zaupanja ali ne, niti ni nujno, da negativne posledice zaradi kršitev predpisov in standardov že nastanejo in da se samo v primeru nastanka konkretne škode lahko izreče tak ukrep. Stopnja odgovornosti za navedena ravnanja je visoka in je vsa na tožnikovi strani.
koncesija - podelitev koncesije za izvajanje gospodarske javne službe - izbira koncesionarja - pokopališka dejavnost
Javni partner po objavi javnega razpisa ni zavezan, da izbere izvajalca javno-zasebnega partnerstva. Če nikogar od prijavljenih ne izbere, izda o tem akt, s katerim konča postopek izbire, kot je v 59. členu ZJZP podrobneje navedeno.
inšpekcijski postopek - osebni podatki - izvajanje videonadzora - pogoji za izvajanje videonadzora - videonadzor v službenih prostorih
Načelo namembnosti pri zbiranju osebnih podatkov je temeljno načelo po ZVOP-1, zato se sodišče strinja s toženo stranko, da razlogov za izvajanje videonadzora ni mogoče širiti, saj bi to lahko hitro prešlo v zlorabo osebnih podatkov.
Prvostopenjski organ je pravilno zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev subvencije za šolsko prehrano-kosilo njegovemu mld. sinu zaradi neizpolnjevanja pogoja po tretjem odstavku 17. člena ZŠolPre, ker je dohodek na družinskega člana presegel 5 % povprečne plače.
prekinitev prestajanja kazni zapora - upravni spor - rok za vložitev tožbe - dan izročitve vloge sodišču - začasna odredba - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Po 32. členu ZUS-1 je mogoče izdajo začasne odredbe zahtevati le, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za vsebinsko obravnavanje tožbe določa zakon. Z začasno odredbo se namreč preprečuje škoda, ki grozi tožniku zaradi izpodbijanega akta in ki bi bila v primeru, če tožnik s tožbo uspe, težko popravljiva. V obravnavanem primeru je tožba vložena prepozno in zato procesne predpostavke za njeno vsebinsko obravnavo niso izpolnjene. Iz navedenih razlogov je sodišče zahtevo zavrglo ob smiselni uporabi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Za osebo, ki ji je vzeta prostost, se šteje dan, ko izroči vlogo upravi zapora, v katerem prestaja kazen odvzema prostosti, za dan izročitve sodišču.
denacionalizacija - denacionalizacija kapitalskih družb - vračanje premoženja delniške družbe - listine o podržavljenju
Obstoj prioritetnih delnic, katerih lastnica je bila pravna prednica A., v sestavi delniškega kapitala B., ob njenem podržavljenju je izkazan. Na to nedvomno kažejo izvedeni dokazi in tudi po oceni sodišča pravilna presoja listin, ki se nahajajo v upravnih spisih.
ZUP člen 214, 214/1, 214/1-2. ZZRZI člen 60, 60/1, 60/1-9. ZUS-1 člen 32.
invalidsko podjetje - odvzem statusa invalidskega podjetja - obrazložitev odločbe - začasna odredba
Obrazložitev toženke je vsebinsko tako pomanjkljiva, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Ne vsebuje dejstev in dokazov, ki upravičujejo toženko, da je uporabila zakonsko posledico iz 9. alineje prvega odstavka 60. člena ZZRZI, torej nima dejanskega stanja, čeprav bi ga po predpisih o postopku, ki veljajo za izdajo akta, morala imeti. Izpodbijana odločba bi kot posamični akt, ki posega v tožnikove pravice, morala vsebovati tudi navedbo konkretne dejanske podlage, da bi bil možen preizkus pravne podlage za odločitev, saj se samo na ta način lahko zagotovi ustavna pravica do zakonitega postopka, posledično pa tudi pravica do učinkovitega sodnega varstva. Izpodbijana odločba je glede zakonitih razlogov za odvzem statusa invalidskega podjetja in izbris iz registra tako pomanjkljivo obrazložena, da je ni mogoče preizkusiti.
Odločanje o predlogu za začasno odredbo je vezano na odprt postopek upravnega spora. Ker so formalne predpostavke za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe odpadle, jo je sodišče zavrglo. Vsebinsko je zadeva vrnjena toženki v stanju, kot je bila pred izdajo izpodbijane odločbe, tak je tudi status tožnika, zato ureditve s strani sodišča tudi ne potrebuje.