davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
Organ je v postopku davčne izvršbe na plačilni nalog v celoti vezan in ne presoja tega, ali je bila obveznost naložena pravi osebi in v pravilni višini, ampak skrbi le za to, da bo naložena obveznost izvršena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek
V zadevi ni sporno, da je tožnik vložil prošnjo za BPP potem, ko je zoper prvostopenjsko sodbo že vložil pritožbo. To pomeni, da je prošnjo za BPP za zastopanje v kazenskem postopku na prvi stopnji vložil po zaključku te faze kazenskega postopka, zato do nje ni upravičen.
V kazenskih zadevah pri odločanju o dodelitvi BPP obdolžencem ne gre za enako presojo, kot je bila urejena v ZKP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - pravnomočno zaključen postopek - vložitev pritožbe
Tožničina prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sodbo z dne 19. 2. 2013 ni razumna, saj je bila pritožba v tem sporu že vložena in je bil postopek dne 22. 8. 2013 pravnomočno zaključen. Tožničina prošnja tako ne izpolnjuje pogoja iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.
ZBan-1 člen 347, 347/2, 350a,351, 351/2. ZUP člen 42. ZUS-1 člen 17, 36, 36/1, 36/1-3.
Banka Slovenije - imenovanje izredne uprave banke - aktivna legitimacija - stranka v postopku - delničar banke - zavrženje tožbe
Tožeča stranka kot imetnica obveznic oziroma delnic ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe proti odločbi kot upravnemu aktu v smislu določb ZUS-1 oziroma specialne ureditve v prvem odstavku 347. člena ZBan-1, po katerem lahko tožbo proti odločbi Banke Slovenije vloži banka.
Tožeča stranka je bila večinski delničar stranke v postopku, zato je preko organov te stranke sodelovala v postopku. Če je želela sama sodelovati v postopku, bi morala svojo udeležbo v postopku zahtevati, saj tožena stranka ni bila dolžna v postopek pritegniti vseh delničarjev. O postopkih in aktivnostih je tožena stranka obveščala banko, zoper katero je tekel postopek in njene organe, ti pa so bili dolžni glede obveščanja delničarjev ravnati v skladu z internimi akti banke.
ZZK-1 člen 2, 115, 177. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 19, 23, 23/1.
vknjižba poočitve v zemljiško knjigo - poočitev združitve nepremičnin - stvarna pristojnost
Zemljiškoknjižno sodišče vodi zemljiško knjigo, odloča o vpisih, opravlja vpise v glavno knjigo in vodi zbirko listin. Vpisi v informatizirano glavno knjigo se izvedejo kot poočitve, ko zemljiško-knjižno sodišče preveri, da so izpolnjeni pogoji dovoljenosti te poočitve iz 1., 2. ali 3. odstavka 115. člena ZZK.
davčna izvršba - ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi - napotitev na tožbo - ugotovitev nedopustnosti davčne izvršbe na predmet izvršbe - ugotovitev lastninske pravice - obrazložitev sklepa
Tisti, ki izkaže za verjetno, da ima na predmetu davčne izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi pri davčnem organu, ki je izdal sklep o izvršbi. Če davčni organ oceni, da pravica navedene osebe, ki preprečuje izvršbo, ni verjetno izkazana, napoti to osebo, da v 8 dneh od vročitve sklepa pri sodišču vloži tožbo, da je davčna izvršba na predmet izvršbe nedopustna. V konkretnem primeru iz sklepa niso razvidni razlogi za takšno oceno, saj se davčni organ v obrazložitvi zgolj sklicuje na zakonske določbe, ne pojasni pa, zakaj in v čem ni upošteval (kot verjetnih) ugovornih razlogov tožeče stranke in listin, na katere se tožeča stranka v ugovoru sklicuje. Tega tožena stranka tudi ni popravila na naroku, ki ga je razpisalo sodišče. Tožeča stranka ima tako prav, ko navaja, da pravilnosti narejene ocene in s tem vsebinske pravilnosti izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti in da je zato podana bistvena kršitev pravil postopka.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni datumsko konkretizira1a 9 obravnav, ki jih je pri svoji odločitvi upoštevala in tudi ni obrazložila, zakaj je upoštevala (le) 9 obravnav in ne vse priglašene obravnave, ki so bile v, s strani tožnika vrnjeni napotnici, natančno datumsko opredeljene. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa tudi ni navedla tar. št. ZOdvT, ki jo je pri svoji odločitvi, da tožniku za 9 opravljenih obravnav kot nagrada za narok za vsak dan glavne obravnave pripada 140 EUR, upoštevala, zato ni mogoče preizkusiti, ali je tožniku pripadajoče stroške za narok za vsak dan glavne obravnave odmerila pravilno (ali ne). Tožena stranka se v izpodbijanem sklepu tudi ni opredelila do priglašene nagrade po tar. št. 4400 z dodatkom po tar. št. 4401 ZOdvT za vložene (navedene) pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, kot tudi ne za dne 2. 4. 2014 opravljeno dejanje v zvezi s postopkom z rednimi pravnimi sredstvi (po tar. št. 4402 ZOdvT).
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-3a. ZUTD člen 58, 118, 118/6.
pravice iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti - pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti - stvarna pristojnost - socialni spor
Ko gre za odločanje o pravicah iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti, ima stranka pravico do pritožbe kot rednega pravnega sredstva v upravnem postopku ter nato tudi možnost sodnega varstva v socialnem sporu.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani drugih držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
V konkretnem primeru ni sporno, da tožnik že od leta 1970, ko se je zaposlil v Nemčiji, ne živi v Republiki Sloveniji. Tudi ni sporno, da se po letu 2007, ko se je upokojil, vse do vložitve predmetne prošnje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, ni poskušal vrniti v Republiko Slovenijo. Zato je upravni organ pravilno zaključil, da tožnik ne izpolnjuje pogoja dejanskega življenja v RS iz 1. člena in prvega odstavka 1. č člena ZUSDDD in da zato posledično ne izpolnjuje pogojev za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - vložitev revizije
Za dodelitev BPP ne zadostuje samo izpolnjevanje finančnih oziroma premoženjskih kriterijev, kot so predpisani v ZBPP, temveč mora biti kumulativno izpolnjen tudi tako imenovani objektivni oziroma materialni pogoj iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.
priznanje mednarodne zaščite - status begunca - subsidiarna zaščita - resna škoda
Dejstvo, da so se v kraju, kjer je tožnik prebival, dogajali incidenti med pripadniki Nove patriotske stranke in stranke Nacionalnega demokratskega kongresa, samo po sebi ne pomeni, da sta bila tudi napada na tožnika tak incident.
Tudi različna politična prepričanja pripadnikov muslimanske vere in kristjanov in incidenti med pripadniki različnih političnih strank oz. veroizpovedi, na katere se tožnik sklicuje, sami po sebi ne pomenijo, da je bil tožnik preganjan, ker je kristjan.
Bi se pa moral organ do teh napadov opredeliti tudi z vidika desete alineje 23. člena ZMZ in pojasniti, zakaj ta dva napada ne pomenita, da je tožniku že bila povzročena resna škoda, oz. navesti utemeljene razloge za prepričanje, da se takšna resna škoda (če gre za resno škodo), ne bo ponovila.
znamka - prijava znamke - registracija znamke - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost znakov
V obravnavanem primeru, čeprav sta znaka enaka v prvih črkah „DAT“ in zadnjih črkah „EV“, dodatne sredinske črke „AD“ v prijavljenem znaku po mnenju sodišča pomembno vplivajo na dolžino primerjanih znakov ter na vtis, ki ga znaka v primerjavi drug z drugim ustvarjata, tako z vizualnega kot fonetičnega gledišča. Vizualna in fonetična razlika med primerjanima znakoma ustvarja razlikovalnost, ki je dovolj očitna, da bo izključena vsakršna verjetnost zmede oziroma povezave med znakoma.
dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti - ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov - upravni spor - začasna odredba - odložitev izvršitve izpodbijanega akta - težko popravljiva škoda
Pogoj za odložitev izvršitve je torej škoda, ki grozi tožniku zaradi izvršitve izpodbijanega akta in ki bi bila v primeru, če tožnik s tožbo uspe, težko popravljiva in hkrati takšna, da pretehta javno korist, ki jo izpodbijani akt zasleduje. Glede na prevladujoč javni interes v davčnih postopkih, sodišče izvršitev odločbe v davčnih zadevah odloži le izjemoma, to je, če tožnik izkaže okoliščine, ki so močnejše od javne koristi in jih z drugimi ukrepi ni mogoče preprečiti. Takšnih okoliščin tožnik v svoji zahtevi za izdajo začasne odredbe ne izkaže. Navaja le, da mu grozijo "višje davčne obveznosti" in "hujša materialna škoda", s tem pa ni na zahtevani (konkreten) način navedena ne škoda ne morebitne težko popravljive posledice, ki grozijo oziroma ki bi mu lahko nastale zaradi izvršitve izpodbijane odločbe. Predvsem pa ne izkaže, da bi mu posledice nastale prav na podlagi izpodbijane odločbe. Izpodbija se namreč odločba, s katero se davčna obveznost (še) ne odmeri in tudi ne nalaga v plačilo. To pa pomeni, da se odločba v smislu odmere in plačila davčnih obveznosti, vsaj neposredno, še ne izvršuje in da zato tudi ni neposrednega razloga za odložitev njene izvršitve.
odmera davka v posebnih primerih - cenitev - ocena davčne osnove - znižanje verjetne davčne osnove - davčna stopnja - pripombe na zapisnik - pritožbena novota
Tožnik je pripombe na zapisnik vložil po poteku roka za pripombe. Prvostopenjski organ jih je prejel, ko je bila odločba že izdana, zato ni bilo ne podlage in tudi ne možnosti, da bi jih upošteval pri odločitvi. Izpodbijani odločbi zato ni mogoče očitati, da je neobrazložena. Iz spisov tudi povsem jasno izhaja, da je imel tožnik možnost, da se udeležuje postopka in da se izjavi o ugotovitvah, na katerih sloni odločitev. S sklepom za predložitev dokumentacije je bil celo izrecno pozvan, da predloži dokaze o tem, da je davčna osnova, ki jo je ugotovil davčni organ, nižja. Vabljen je bil tudi na sklepni pogovor, na katerega se ni odzval. Ugotovitvam davčnih organov je prvič ugovarjal v pripombah na zapisnik in nato ponovno v pritožbi. Ker pa so bile pripombe prepozne, v prvostopenjski odločbi utemeljeno niso bile upoštevane. To obenem pomeni, da so bili pritožbeni ugovori glede dejanskega stanja, vključno s tistimi, ki jih vsebujejo pripombe, za drugostopenjski organ novi in je zato utemeljeno ugotavljal, ali so izpolnjeni pogoji za njihovo upoštevanje iz tretjega odstavka 238. člena ZUP. Okoliščin, zaradi katerih tožnik ne bi pravočasno podati pripomb na zapisnik, ni videti niti jih tožnik v pritožbi in tožbi ne zatrjuje. Zato gre za nedopustne pritožbene novote, ki jih drugostopenjski organ pri odločanju utemeljeno ni upošteval. Iz istih razlogov pa jih kot nedopustne zavrača tudi sodišče.
Cenitev, ki omogoča ugotavljanje verjetne davčne osnove, predstavlja podlago za izjemo od načela ugotavljanja materialne resnice. Verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova se zniža le, če zavezanec dokaže, da je nižja. Takšna zakonska ureditev po presoji sodišča ni nelogična ali ustavno nedopustna.
Zakonodajalec je v (tedanjem) petem odstavku 68. člena ZDavP-2 v celoti uredil posebno vrsto davka, saj je opisal premet obdavčitve, davčno osnovo, davčno stopnjo in obdobje, za katerega se postopek uvede. Glede davčne stopnje omenjeni peti odstavek ne določa, da se davek odmeri po povprečni stopnji dohodnine iz zadnje dohodninske odločbe, temveč po povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja. Pri tem se ne omejuje na napovedane dohodke, temveč določa, da se v davčno osnovo vštevajo vsi dohodki zadnjega davčnega obdobja, torej tudi nenapovedani. Ker se nepojasnjen prirast premoženja lahko ugotavlja za več let skupaj in ker v takšnih primerih praviloma ni mogoče ugotoviti, koliko prirasta odpade na posamezno davčno obdobje, je treba v primerih, ko ni mogoče ugotoviti, kateri dohodki odpadejo na posamezno davčno obdobje, šteti, da odpade na posamezno davčno obdobje sorazmeren del prirasta.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o popravi pomote - zavrženje tožbe
Pri pomoti gre za zmotni zapis dejansko izjavljene volje organa, s popravo takšne pomote pa se ne ustvarja ničesar novega in se odločba tudi ne dopolnjuje. Za popravni sklep s takšno vsebino v obravnavanem primeru tudi gre.
Da gre za očitno pisno pomoto, izhaja že iz vsebine 1. točke izreka sklepa z dne 18. 3. 2014, ko organ opredeli očitano kršitev še po dejanski plati, ter v nadaljevanju izreka, ko tožniku nalaga odpravo ugotovljene kršitve s posredovanjem tam navedenih posameznih dokumentov. Sodišče se zato ne strinja s tožnikovim ugovorom, da v tem primeru ne gre za očitno pisno pomoto, temveč za napačno postopanje organa v postopku ugotavljanje kršitve po 153. členu ZASP, in ga kot neutemeljenega zavrača, saj s tem sklepom tožniku ni bila odrejena nobena obveznost, ki mu ne bi bila odrejena že s sklepom z dne 18. 3. 2014.
denacionalizacija - skrbnik za poseben primer - izročitev obveznic v začasno upravljanje skrbniku - dva skrbnika
Postopanju prvostopnega organa ni mogoče očitati nezakonitosti. Iz zakonskih določba nikjer ne izhaja, da bi bila nedopustna postavitev več kot enega skrbnika za posebne primere. Med vlagatelji sicer ni enotnega soglasja za postavitev obeh skrbnikov za posebne primere, vendar pa je s sprejeto sporno odločitvijo prvostopni organ sledil izraženi volji vseh vlagateljev. Tako tožnik kot B.B. namreč soglašata, da je skrbnik za posebne primere tožnik sam in nasprotujeta postavitvi A.A. kot drugega skrbnika, A.A. pa nasprotuje oziroma je umaknil soglasje za postavitev tožnika kot skrbnika za posebne primere in zato predlagal, da je (dodatno še) sam skrbnik za posebne primere, vendar le do višine svojega dednega deleža. Slednji pa med strankami očitno ni sporen. Glede na povedano odločitve organa ni moč šteti kot arbitrarne, temveč glede na podane izjave volje in v skladu s predpisi.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmet - sprejem ponudbe
V zadevi ni sporno, da je le kupec pri upravnem organu podal vlogo za odobritev pravnega posla in predložil kupoprodajno pogodbo. Pravilno je torej stališče drugostopnega organa, da je imel prvostopni organ že v določbi 22. člena ZKZ podlago, da je odobril pravni posel s sprejemnikom ponudbe, ki je edini vložil vlogo za odobritev pravnega posla. Procesna predpostavka za zakonsko fikcijo, da je pogodba sklenjena s sprejemom ponudbe, je bila torej izpolnjena, in je prvostopenjski organ lahko nadaljeval postopek odobritve pravnega posla.
upravni spor - ustavitev postopka - stroški postopka - izdaja novega upravnega akta
Z odločbo, ki jo je izdalo Ministrstvo za zdravje dne 5.8.2014, je bilo dokončno odločeno o tožničini obveznosti, ki znaša 1.118.713,68 EUR in je torej nižja za 10.721,98 EUR. Tožeča stranka je zato v obravnavanem primeru upravičena do povračila stroškov po ZPP, ki ga je treba uporabiti glede na prvi odstavek 25. člena ZUS-1.
trošarina - vračilo trošarine - plačilo trošarine pri uporabi energentov - bistvena kršitev pravil postopka
V obravnavanem primeru gre za kršitev pravil postopka, saj v konkretnem primeru tožena stranka ni podala svoje opredelitve glede poročila, ki ga je tožnik predložil v pritožbenem postopku. Tožnik je tudi utemeljil razloge, zakaj tega poročila ni mogel predložiti v postopku na prvi stopnji in sodišče njegovim razlogom sledi. Tožnik pa je pravočasno že v pritožbenem postopku predložil poročilo, s katerimi je dokazoval svoje navedbe, katere je že ves čas postopka na prvi stopnji zatrjeval in tudi podrobno opisoval. Tožena stranka bi se bila dolžna do tega poročila opredeliti in ga oceniti, česar pa ni storila. Ker gre za relevantno vprašanje, od katerega je odvisno, ali konkreten postopek tožnika sodi v okviru namena, za katerega se ne plača trošarine pri uporabi energentov v smislu 55. člena ZTro, je posledično v obravnavani zadevi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, kršena pa so tudi pravila postopka.