Sodišče je imelo v podanih mnenjih ZK I. stopnje in ZK II. stopnje ustrezno strokovno-medicinsko podlago za ugotovitev, da tožnik po prejemu mnenja ZK I. st. ni bil več začasno nezmožen za delo. Čakanje na operativni poseg samo po sebi še ne pomeni, da je v tem času podana začasna nezmožnost za delo.
Kadar je tožba v socialnem sporu vložena zoper dokončno odločbo pristojnega nosilca zavarovanja, stranka ni dolžna postaviti zahtevka, če pa ga je postavila, sodišče nanj ni vezano. Vendar to ne pomeni, da v skladu s 310. členom ZPP ne bi bilo dolžno odločiti o celotnem tožbenem zahtevku. Ker je v predmetni zadevi le delno ugodilo zahtevku tožnice, sodba pa sploh nima zavrnilnega dela glede bolniškega staleža po 7.12.2000, je pritožbo, ki se nanaša le na ta del, potrebno šteti kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe.
Sodišče bo v dopolnilnem postopku o bolniškem staležu odločilo po vsebini, četudi ni bilo izčrpano predsodno varstvo v smislu 82. in 83. člena ZZVZZ, ki sta se z uveljavitvijo 14. in 15. člena novele ZZVZZ od 1.1.2003 prenehala uporabljati, saj protiustavnih določb (ki sicer več ne veljata), tudi glede na stališče Ustavnega sodišča RS v odločbi U-I-279/2000 z dne 16.1.2003, ne bo smelo uporabiti.
vodstvo glavne obravnave - vabljenje strank na narok - preklic naroka
Tožena stranka ima pooblaščenca, za katerega je bilo vabilo izkazano, zato bi sodišče, tudi če se je toženec opravičil, moralo obravnavo opraviti, saj bolezen stranke praviloma ni razlog, da pooblaščenec ne pride na glavno obravnavo.
ZPIZ člen 141, 141/3, 169, 169/5, 141, 141/3, 169, 169/5.
invalidsko in pokojninsko zavarovanje - dodatek za pomoč in postrežbo - upravičenec
Tudi za pravico do dodatka za pomoč in postrežbo najtežje prizadetim upravičencem je odločilen datum dejanskega nastanka sprememb v zdravstvenem stanju, ne pa datum odpusta iz bolnišnice. Ta denarna dajatev iz 3. odst. 141. člena ZPIZ zavarovancem na podlagi 5. odst. 169. člena ZPIZ pripada od prvega naslednjega meseca po nastanku sprememb v zdravstvenem stanju.
Drugi odstavek 1. tč. tarifne priloge k SKPgd se lahko nanaša le na znižanje izhodiščnih plač pod nivo, določen s tarifno prilogo, ne pa na znižanje plač, ki tudi po znižanju presegajo izhodiščne plače. Delodajalec in sindikat se zaradi ohranitve delovnih mest lahko pisno dogovorita o drugačni plačni politiki, vendar le začasno, za čas do šestih mesecev. Že iz umestitve te določbe v tarifno prilogo k SKPgd je očitno, da se Dogovor o drugačni plačni politiki lahko nanaša le na začasno znižanje plače pod nivo, določen s tarifno prilogo k SKPgd. Iz plačilnih list tožnika je razvidno, da je prejemal višjo plačo od plače po panožni kolektivni pogodbi. Zato je sodišče zmotno štelo, da bi tožena stranka plačo morala znižati po postopku in pod pogoji, ki jih določa tarifna priloga k SKPgd.
Predloga za oprostitev plačila sodnih taks ni mogoče šteti za nepopolno vlogo, če stranka ne predloži dokazov za svoje trditve o slabem premoženjskem stanju, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti, ali je predlog utemeljen ali ne. Sodišče ne krši določb ZPP, če ne ravna v skladu z določbo 108. člena ZPP, ki določa, da sodišče zahtva od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti, če je nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se obravnavala.
Neplačana preživnina se med dohodke družinskih članov za ugotavljanje premoženjskega cenzusa ne všteva le pod pogojem, da je preživninski upravičenec predlagal izvršbo (za pravnorelevantno obdobje - oz. v letu, za katero se ugotavlja premoženje) pri pristojnem sodišču.
prenehanje delovnega razmerja - sporazum - neopravičen izostanek z dela
V sklepu tožene stranke je bilo določeno, da tožnici sporazumno preneha delovno razmerje pri toženi stranki z določenim dnem. Ta sklep je bil izdan v posledici tožničine odstopne izjave (katere prejem je pisno potrdila tudi tožena stranka) in ima značaj pisnega sporazuma o prenehanju delovnega razmerja po 2. tč. 1. odst. 100. čl. ZDR. Če delavec do prenehanja delovnega razmerja krši delovne obveznosti, ima delodajalec pravico zoper njega začeti disciplinski postopek, če pa v tem obdobju neopravičeno izostane z dela zaporedoma 5 delovnih dni, mu lahko delodajalec v posledici tega dejstva izda sklep o prenehanju delovnega razmerja po 5. oz. 6. tč. 1. odst. 100. čl. ZDR kljub dogovorjenemu sporazumnemu prenehanju delovnega razmerja.
ZPPSL člen 143, 143/3, 143, 143/3. ZZK člen 21, 86, 86/1, 86/1-3, 21, 86, 86/1, 86/1-3.
vpis lastninske pravice - zemljiškoknjižna listina - prodajna pogodba - stečajni postopek - izločitvena pravica
Predlagatelj je moral v skladu z ZPPSL svojo izločitveno pravico prijaviti v stečajnem postopku. Če stečajni upravitelj priznava izločitveno pravico in te pravice ne prereka noben izmed upnikov, izda stečajni senat sklep, s katerim stečajnemu dolžniku naloži, da izroči upniku del premoženja, na katerem obstoji izločitvena pravica, če o takšnem zahtevku še ni bilo odločeno s pravnomočno odločbo; tak sklep stečajnega senata je izvršilni naslov (3. odst. 143. čl. ZPPSL). Na podlagi takega sklepa bi lahko predlagatelj zahteval vknjižbo lastninske pravice v njegovo korist. Sodišče dovoli vpis, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa 86. čl. ZZK, med drugim, če so predložene listine, ki so predpisane za vpis, in če so priloženi dokazi o izpolnitvi obveznosti po posebnih predpisih (3. tč. 1. odst. 86. čl. ZZK). Poseben predpis je v konkretnem primeru ZPPSL, ki ureja način prijave izločitvenih pravic in izročitve premoženja, na katerem obstoji priznana izločitvena pravica, upniku. Glede na tako posebno ureditev izločanja premoženja, predlagatelj nepravilno meni, da je lahko podlaga za vpis kupoprodajna pogodba in aneks k njej, ker naj bi ta predstavljala zemljiškoknjižno listino v skladu z 21. čl. ZZK. Pogodba namreč ne more nadomestiti sklepa stečajnega senata kot pogoja iz 3. tč. 1. odst. 86. čl. ZZK o izpolnitvi obveznosti po posebnih predpisih.
ZDSS člen 19, 19/1, 19/2, 19, 19/1, 19/2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272, 272/1, 272/2.
začasna odredba - terjatev
Tožena stranka je ravnala samovoljno, ko je namesto tožnice podpisala pogodbo o zaposlitvi za določen čas za obdobje od 1.1. do 31.12.2002, prav tako pa je tožnica izkazala, da tožena stranka z izdajo predlagane začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožnici. Tožnica ima kot primarno pravico zahtevati pravico do dela pri toženi stranki do pravnomočne rešitve spora, ne glede na to, da bi lahko uveljavljala pravice na zavodu za zaposlovanje, tožena stranka pa bo z zaposlitvijo tožnice utrpela manjšo škodo, kot bi jo sicer v primeru za tožnico ugodne rešitve tega spora. Zato so podani pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe, da je tožena stranka do pravnomočne rešitve spora dolžna tožnico pozvati nazaj na delo skladno s pogodbo o zaposlitvi in ji za opravljeno delo izplačevati plačo.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu
Polžaste stopnice same po sebi niso nevarna stvar. Delodajalec ne odgovarja za škodo delavcem zaradi padca po stopnicah, če ni dokazana njegova objektivna ali krivda odgovornost za nesrečo.
Kolektivna pogodba za tekstilno industrijo Slovenije člen 53.
kolektivna pogodba - dodatek k plači - dodatek za nepredvideni delovni čas
Podlago za dodatek za nepredvidljiv delovni čas predstavlja pravilnik tožene stranke o spremembah in dopolnitvah pravilnika o vrednotenju dela in prejemkih delavcev z dne 7.1.1994. Ta dodatek se mesečno obračunava za določena delovna mesta. Dodatek je določen s pravilnikom, ki je v skladu z določbo 53. člena KP za tekstilno industrijo Slovenije. Ta dodatek ni sestavni del osnovne plače, saj bi ga sicer tožena stranka moral vključiti v samo vrednotenje delovnega mesta in bi takšna osnovna plač morala biti zapisana v pogodbi o zaposlitvi.
ZZZDR člen 59, 59/1, 59, 59/1. ZPP člen 12, 215, 285, 339, 339/1, 12, 215, 285, 339, 339/1.
pomoč prava nevešči stranki - načelo materialnega procesnega vodstva
Res je, da v pravdnem postopku glede dejstev in dokazov velja razpravno načelo (1. odst. 7. čl. ZPP), sodišče pa dokaze po uradni dolžnosti izvaja le izjemoma (2. odst. 7. čl. ZPP). Vendar pa je dejstvo, da je toženec pravni laik, ki nima pooblaščenca, sodišču prve sopnje narekovalo, da ga v skladu z načelom pomoči prava nevešči stranki opozori, katera pravdna dejanja lahko opravi (12. čl. ZPP). Pouk o procesnih pravicah nedvomno vključuje tudi opozorilo, da stranka glede na povezanost trditvenega in dokaznega bremena predlaga ustrezne dokaze, konkretno dokaz z izvedencem gradbene stroke. Enak zaključek izhaja tudi iz vsebine materialnega procesnega vodstva (285. čl. ZPP), ki se med drugim nanaša tudi na dokazni postopek. Če sodišče prve stopnje toženi stranki ni dalo pobude, da ponudi ustrezen dokazni predlog, ne more vzdržati zaključek v izpodbijani sodbi, da tožena stranka ni dokazala svojega višjega deleža na skupnem premoženju. Ker bi lahko kršitev načela pomoči prava nevešči stranki in pravila o materialnem procesnem vodstvu, kar oboje uveljavlja tožena stranka v pritožbi, lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (1. odst. 339. v zvezi z 12. in 285. čl. ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Tožena stranka je sodišču sporočila, da je tožnici plačala regres, ki je predmet tožbenega zahtevka, tožeča stranka pa je takoj nato tožbo umaknila. Ker je tožeča stranka ravnala v skladu z določbo 1. odst. 158. člena ZPP, saj je tožbo umaknila takoj, ko je zvedela, da je njen zahtevek izpolnjen, se šteje, da je tožena stranka v sporu propadla, zato mora po določbi 154. člena ZPP povrniti tožeči stranki njene stroške postopka.
zastaranje - medsebojne terjatve iz pogodb v prometu blaga in storitev
Za terjatev iz naslova plačila evidenčnih deviznih pravic velja triletni zastaralni rok iz 374. člena ZOR. Gre namreč za storitev banke, povezano z njeno dejavnostjo in po citiranem določilu ZOR zastarajo medsebojne terjatve pravnih oseb iz pogodb o prometu blaga in storitev v treh letih.
ZTPDR člen 15, 17. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 15.
razporeditev na drugo delovno mesto - prevzem delavca k drugemu delodajalcu - zakonitost prevzema
Če je delavec nezakonito razporejen na drugo delovno mesto (ker za to niso izkazane nujne potrebe delovnega procesa po 17. členu ZTPDR, saj prihranek pri potnih stroških tožnice ni nujna potreba delovnega procesa in zakonit razlog za razporeditev), je tudi kasnejši prevzem s tega delovnega mesta k drugemu delodajalcu nezakonit.
Tožena stranka se je s pogodbo o medsebojni ureditvi razmerij zavezala, da bo pokrila negativni saldo na svojem stroškovnem mestu. Ker je tožeča stranka podpis te pogodbe pogojevala s sporazumnim prenehanjem delovnega razmerja, pogodba nima dopustne podlage in je nična. V delovnopravni zakonodaji je postopek v zvezi z nastankom in ugotavljanjem škode določen v 72. členu ZTPDR, zato bi tožeča stranka, če je menila, da so bile pri delu tožene stranke nepravilnosti, morala izpeljati postopek ugotavljanja odgovornosti tožene stranke za negativni saldo (škodo) v skladu s tem določilom. Drugačno ugotavljanje škode ali pogojevanje sporazumnega prenehanja delovnega razmerja z povrnitvijo škode ni zakonito.
Delavec v času trajanja delovnega razmerja ne more od delodajalca zahtevati razporeditve na drugo delovno mesto, za katerega meni, da izpolnjuje pogoje. Prav tako ne more uveljavljati samostojnega ugotovitvenega zahtevka, da izpolnjuje pogoje za zasedbo določenega delovnega mesta. To se lahko ugotavlja le v sporu o izbiri kandidata po 84. čl. ZTPDR.
ZPPSL člen 6, 158, 6, 158. ZUstS člen 43, 44, 43, 44. ZFPPod člen 36, 36.
začetek stečajnega postopka - likvidacijski postopek - pravnomočnost - učinek - pritožbeni postopek
Po presoji pritožbenega sodišča je pojem "razmerja" iz 44. čl. Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v kontekstu predpostavke za začetek likvidacijskega oziroma stečajnega postopka (na to se je namreč nanašal sedaj razveljavljeni 36. čl. ZFPPod) treba razlagati v povezavi s fazo odločanja sodišča o tej predpostavki.
V fazi odločanja o predpostavkah iz sedaj razveljavljenega 36. čl. ZFPPod je šlo v konkretnem primeru (le) za razmerje med predlagateljem (upnikom A. d.o.o.) in premoženjem izbrisane družbe (Z. d.o.o.). In o tem razmerju je bilo pravnomočno odločeno na podlagi 36. čl. ZFPPod pred začetkom učinkovanja uvodoma omenjene odločbe Ustavnega sodišča 5.11.2002 (43. čl. Zakona o ustavnem sodišču, v nadaljevanju ZUstS). Na to razmerje ta odločba Ustavnega sodišča zato ne more učinkovati (prim. 44. čl. ZUstS).
Stečajna masa je premoženje, ki je namenjeno izključno za poplačilo upnikov (in stroškov stečajnega postopka; prim. 158. čl. ZPPSL in nasl.). Sklep o začetku stečajnega postopka je postal pravnomočen, kot je bilo že obrazloženo, pred začetkom učinkovanja citirane odločbe Ustavnega sodišča. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ga ne razveljavlja. Tudi uvodoma cit. odločba Ustavnega sodišča zaradi abstraktnosti ne more poseči v to pomembno pravno posledico začetka stečajnega postopka. (Pravno) dejstvo izbrisa družbe Zoepritz d.o.o. zato v konkretnem primeru ne more učinkovati na način iz 77. tč. obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča.