Čeprav so v sodni poravnavi določene obveznosti za predlagatelja (dolžnika) in za nasprotna udeleženca (upnika), pa je obema določen poseben in enak paricijski rok. Torej ne gre za pogojno in vzajemno obveznost po določilu 23. člena ZIP, ker bi moralo že iz izvršilnega naslova izhajati, da je dolžnikova obveznost odvisna od predhodne in sočasne izpolnitve upnikove obveznosti ali kakega pogoja. Zato je sodišče prve stopnje pravilno navedlo, da ima na podlagi sodne poravnave vsaka stranka pravico predlagati izvršbo, v kolikor nasprotna stranka prostovoljno ne opravi svojih obveznosti.
sodba na podlagi izostanka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče bistveno krši določbe postopka, če izda sodbo zaradi izostanka kljub temu, da ni izkazano, da je tožena stranka prejela tožbo in imela možnost z vlogo oporekati tožbenemu zahtevku ter da je bila pravilno povabljena na pripravljalni narok za glavno obravnavo.
Če je bil tožniku kupljeni avtomobil kasneje odvzet, ker je bil ukraden, je pogodba zaradi pravne napake razdrta po samem zakonu, tožnik-kupec pa ima pravico do povračila škode.
Pri obsegu in višini škode je treba ugotoviti višino in način (tuja valuta) plačila kupnine, od tega pa je treba odšteti tožnikove koristi v času, ko je uporabljal avtomobil (dokler mu ni bil odvzet).
Zoper obdolženca se sme odrediti pripor le, če je podan utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje. V kolikor preiskava ni bila opravljena, pač pa je bila obtožnica vložena neposredno, na podlagi 6. odstavka 160. člena ZKP, o ugovoru zoper njo pa še ni bilo odločeno, mora sklep o odreditvi pripora vsebovati tudi razloge, na podlagi katerih je mogoče preizkusiti, ali je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje. Ako teh razlogov ni, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 364. člena ZKP.
Akcept menice je praviloma neobvezno menično opravilo, razen, ko je obvezna ali prepovedana predložitev menice v akcept. Sodišče zato na predlog predlagatelja opravi protest menice zaradi neplačila, čeprav ni bila akceptirana oziroma protestirana zaradi neakceptiranja, razen če gre za menico, ki dospe določen čas po vpogledu, ali če je v menici določeno, da se mora obvezno predložiti v akcept. Pri protestu menice sodišče ne preiskuje ali je protestiranje potrebno oziroma smotrno za ohranitev ali izvedbo menične pravice.
prenehanje stanovanjskega razmerja - imetnik stanovanjske pravice
Stanovanjska pravica preneha tudi, če sta zakonca v sporazumu o delitvi skupnega premoženja in o tem, kateri zakonec bo imetnik stanovanjske pravice, zapisala, da sporazum o imetništvu stanovanjske pravice odpade, ker da nihče od njiju ni imetnik stanovanjske pravice.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL40997
ZIP člen 55a. ZPP (1977) člen 193, 193/2. SZ člen 22, 22/3, 22/4..
sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi - nadaljevanje izvršilnega postopka v pravdi - delni umik izvršilnega predloga - sposobnost biti stranka v postopku - skupnost stanovalcev - predhoden preizkus tožbe
Izvršilno sodišče mora po sklepu o tem, da se razveljavi sklep o dovolitvi izvršbe in se postopek v zvezi s kondemnatornim delom nadaljuje v pravdi, zadevo takoj predložiti pravdnemu oddelku. Če tega ne stori in nato samo odloča še o delnem umiku izvršilnega predloga, mora dosledno ravnati po določilu 193. člena ZPP.
Stanovanjski zakon, ki je začel veljati 19.10.1991, skupnosti stanovalcev ne pozna, toda v prehodnih in končnih določbah vsebuje roke za prilagoditev novi ureditvi. Po noveli z dne 7.5.1994 pa v IV. in V. odst. 22. člena omogoča obstoj skupnosti lastnikov, vendar pod določenimi pogoji.
Za odločanje o tem, ali je zamenjava vojaških stanovanj po 6.1.1991 veljavna, je odločilno, ali ne nasprotuje določbam 23., 24. in 25. člena ZSR. Tudi, če je bilo soglasje k zamenjavi dano na podlagi Zakona o zagotavljanju stanovanj v JLA, h kateremu Skupščina Republike Slovenije ni dala soglasja, to samo po sebi še ne pomeni, da je zamenjava nezakonita.
Če je nepremičnina fizično deljiva, subjektivne okoliščine niso razlog, da eden od solastnikov prevzame stvar proti izplačilu deleža drugemu solastniku.
najemojemalec - privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš
Po 57. členu SZ je mogoče določiti najemnika stanovanja samo na najemnem stanovanju (2. odst. 4. čl. SZ), ne pa tudi na lastnem stanovanju (1. odst. 4. čl. SZ). Za nepravdni postopek za določitev najemnika stanovanja je zato predhodno vprašanje, ali bo bivši imetnik stanovanjske pravice uspešno uveljavil svoj zahtevek za odkup stanovanja, o katerem teče pravda.
Pritožnik zmotno interpretira določilo 148. člena Zakona o pravdnem postopku, ki sodišču nalaga dolžnost, da poizve za naslov tistega, kateremu naj se vroči pisanje. To namreč velja samo v primeru, ko stranka sama tega ne zmore.
Sodišče mora pri odločitvi o tem, ali je izkazana verjetnost obstoja terjatve na vrnitev akceptnih nalogov, s stopnjo verjetnosti ugotoviti in v sklepu obrazložiti odločilna dejstva.
Nevarnost, da bo terjatev na vrnitev (nevnovčenih) akceptnih nalogov brez začasne odredbe onemogočena, je praviloma izkazana že s samim zahtevkom na njihovo vrnitev in izkazanim namenom nasprotne stranke, da jih namerava vnovčiti.
javna dražba - prodaja nepremičnine - čas sklenitve pogodbe
Razpis javne dražbe predstavlja poziv naslovljen na nedoločen krog oseb - (potencialnih udeležencev na dražbi), da stavijo ponudbe za nakup nepremičnine pod dražbenimi pogoji. Prodajalčeva objava najboljšega ponudnika po končani dražbi predstavlja sprejem ponudbe najboljšega zdražitelja za prodajo nepremičnine. S tem nastane med prodajalcem in najboljšim zdražiteljem pravno razmerje prodajne pogodbe. S podpisom dražbenega zapisnika je zadoščeno tudi pisnosti pogodbe. Naknadna sestava pisne prodajne pogodbe je deklaratornega značaja.
ničnost - nagib za sklenitev pogodbe - darilna pogodba - davek - obid zakona
Po določilu drugega odst. 154. člena ZPP mora stranka, ki deloma zmaga v pravdi, povrniti drugi stranki sorazmeren del stroškov. Sodišče prve stopnje mora zato določiti delež uspeha, odmeriti stroškovnika pravdnih strank, izračunati ustrezen delež in na koncu priznane stroške medsebojno pobotati.
ZNP člen 37, 136, 136/3, 136/4. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13.
meja - ureditev meje na podlagi močnejše pravice
Sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, ker ni opravljen postopek v zvezi z vprašanjem, ali je obstajala zadnja mirna posest katere od nepravdnih strank. Mirno posest je treba iskati v določenem obdobju pred mejnim sporom. Ureditev meje po mapi z zakonom o zemljiškem katastru ni predvidena. Tudi pravična presoja mora biti obrazložena.