izvršilni postopek - ugovor zoper sklep o izvršbi - pritožba zoper sklep o stroških - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Pritožba proti stroškom, ki je vložena poleg ugovora zoper sklep o izvršbi po 55a členu ZIP, v zakonu ni predvidena in ni potrebna, saj dolžnik nima pravnega interesa zanjo (tretji odstavek 358. člena Zakona o pravdnem postopku).
Če se je tožnik odločil za tožbo zaradi izpolnitve pogodbene obveznosti in je zahtevku že pravnomočno ugodeno, ne more z novo tožbo zahtevati še razveljavitev pogodbe.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - kupnina
Na kakšen način se opravlja valorizacija mesečnih obrokov kupnine, da so ves čas odplačevanja v vrednosti enakega deleža stanovanja, zakon ne predpisuje, zato ni nedopusten in ničen dogovor pogodbenih strank v kupoprodajni pogodbi, da se mesečni obroki usklajujejo z rastjo drobnoprodajnih cen.
ZIP člen 50, 50-7, 141, 145, 152, 50, 50-7, 141, 145, 152.
pristop k izvršbi - izvršba na nepremičnine - ugovor zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - predmeti, izvzeti iz izvršbe
Čeprav gre za pristop k že uvedeni izvršbi, mora sodišče na predlog novega upnika posebej dovoliti izvršbo na isto nepremičnino. Že v postopku dovolitve poznejše izvršbe (in ne po pravnomočnosti sklepa o tej izvršbi) mora izvzeti iz izvršbe nepremičnine, ki ne morejo biti predmet izvršbe (člen 152 ZIP).
Po ZLPP ima DPS pravico izpodbijati le tiste pravne posle, ki so bili sklenjeni v zvezi s statusnim preoblikovanjem podjetij, reorganizacijo, brezplačnim prenosom kapitala, ustanavljanjem ali vlaganjem v nova podjetja in je pri tem prišlo do oškodovanja družbene lastnine.
Pri drugih pravnih poslih (ki niso bili sklenjeni v zvezi z lastninskim preoblikovanjem) pa ima DPS pravico, da zaradi varstva družbene lastnine začne postopek pred sodiščem. V takih postopkih pa ima pooblastila določena z zakonom. Po ZOR ima DPS kot tretji pravico uveljavljati ničnost pravnih poslov, ne pa tudi izpodbojnosti, razen v primerih iz 140 čl. ZOR.
Zakon o industrijski lastnini primarno nudi nosilcu patenta pravico do izključnega proizvodnega izkoriščanja patenta. Z nadaljnjo proizvodnjo in prodajo je ogrožena prav ta pravica.
ZNP člen 2, 2/1, 2/2, 21, 2, 2/1, 2/2, 21. SZ člen 32, 32/1, 145, 145/2, 32, 32/1, 145, 145/2.
upravljanje večstanovanjskih hiš - skupnost stanovalcev - sposobnost biti stranka
Stanovanjska skupnost ima lastnost stranke v pravdi zaradi stroškov centralnega ogrevanja v hiši dokler ni sklenjena pogodba iz 22. člena SZ oziroma do izdaje sklepa sodišča iz 32. člena SZ, ki nadomesti pogodbo o upravljanju. Tak sklep pa izda sodišče le na predlog v nepravdnem postopku in ne po uradni dolžnosti.
Meritorna sodba, s katero se ugodi zahtevku pozitivne ugotovitvene tožbe ali s katero se zavrne zahtevek negativne ugotovitvene tožbe, ugotavlja obstoj pravice ali pravnega razmerja. Sodba, s katero se zavrne zahtevek pozitivne ugotovitvene tožbe ali s katero se ugodi zahtevku negativne ugotovitvene tožbe pa ugotavlja, da pravica ali pravno razmerje ne obstoji. Ker je bil v predhodni pravdi zavrnjen tožbeni zahtevek na ugotovitev, da služnostna pravica hoje in vožnje tožnika ne obstoji in podrejeni zahtevek za ukinitev, je bilo že pravnomočno odločeno o predhodnem vprašanju in sodišče o njem ni moglo več (ponovno) odločati.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Tožnica je zaradi udarca v glavo, ramo in koleno trpela srednje hude bolečine 10 dni, blage pa še 6 tednov. Posebej je imela še teden dni srednje hud glavobol, nato pa še blag in pretežno stalen oziroma blag in občasen. Bolečine, ki so se v desni rami pojavile pozneje, niso v celoti posledica dogodka. Po merilih in izhodiščih iz. čl. 200 ZOR in upoštevaje okvire sodne prakse je primerna odškodnina za to vrsto škode 100.000,00 SIT. Za sekundarni strah blage intenzitete, ki je trajal tri mesece, odškodnina tožnici ne gre, saj ta strah ni bil intenziven, čeprav je trajal dalj časa. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje pa tudi ne izhaja, da bi pustil kakšne posledice. Upravičena je le do odškodnine za strah ob sami nezgodi. Glede na okoliščine konkretnega primera, je primerna odškodnina za strah 30.000,00 SIT. Tožnica, sedaj stara 58 let, ima kot trajno posledico poškodbe zmerno zavrto gibljivost desne rame, kar je le delno mogoče pripisati udarcu. Zmanjšano je sposobna za dela, ki zadevajo dobro vodljivost desne rame in težje dviguje bremena, zmanjšano pa je sposobna za vsakodnevne življenjske in rekreativne aktivnosti. Upoštevaje okoliščine primera in pomen prizadete dobrine, je primerno zadoščenje za duševne bolečine, ki jih tožnica trpi, 150.000,00 SIT.
uporaba vode - javni vodovod - lastninska pravica - vodni zbiralnik - cevovodi - dobrina splošnega pomena
Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, ki odreka tožnikom lastninsko pravico na vodnem zbiralniku in cevovodu, kar je utemeljeno na Zakonu o vodah (Ur. list SRS , št. 38/81, 29/86, 15/91 in 32/93 - ZV) in ustreznem občinskem odloku.
Po določilu drugega odst. 154. člena ZPP mora stranka, ki deloma zmaga v pravdi, povrniti drugi stranki sorazmeren del stroškov. Sodišče prve stopnje mora zato določiti delež uspeha, odmeriti stroškovnika pravdnih strank, izračunati ustrezen delež in na koncu priznane stroške medsebojno pobotati.
nevzdržnost zakonske zveze - razveza zakonske zveze - razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za razvezanega zakonca
Vsak zakonec sme zahtevati razvezo zakonske zveze, če je ta postala zanj nevzdržna, pa čeprav je to nevzdržnost sam povzročil. Pri odločanju o preživninski obveznosti zakonca ob razvezi zakonske zveze niso odločilne samo trenutne razmere, v katerih živi razvezani upravičenec, temveč je treba upoštevati njegov celotni eksistenčni položaj in njegovo socialno varnost tudi v prihodnje, med drugim starost (v zvezi z morebitno pričakovano pokojnino), zdravstveno stanje, dobo, ko bo upravičenec mogel še sam skrbeti zase in sploh ohranitev življenjskega standarda, ki ga je upravičenec imel med obstojem zakonske zveze ter še morebitne druge pomembne okoliščine.
ZTLR člen 21, 33, 21, 33. ZIP člen 267, 267/1, 267/2, 267, 267/1, 267/2. ZLPP člen 5, 5.
začasna odredba - nedenarna terjatev - verjetnost obstoja terjatve - verjetnost nevarnosti nastanka nenadomestljive škode - lastnina gozda - pridobitev lastninske pravice po zakonu - upravljanje z gozdovi
Po 1. odst. 5. člena ZLPP je Republika Slovenija postala lastnica gozdov, izločenih iz sredstev podjetij pred ugotovitvijo družbenega kapitala, na podlagi zakona, zato za pridobitev lastninske pravice ni potreben zemljiškoknjižni prenos gozdov.
Če podjetje, ki po 2. odst. 5. člena ZLPP nadaljuje z upravljanjem z gozdom, po zapisniških ugotovitvah in odločbah gozdarske inšpekcije za gozd ne skrbi kot dober gospodar, je s tem dovolj izkazana verjetnost, da protipravno posega v lastninsko pravico Republike Slovenije ter da s tem v gozdu nastaja nenadomestljiva škoda. Zato je dana podlaga za izdajo začasne odredbe s prepovedjo sečnje do pravnomočnosti sodbe o opustitvi poseganja v upnikovo lastninsko pravico.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - delež zakonca na skupnem premoženju
Pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju se upoštevajo tudi darila staršev, ki so bila investirana v skupno premoženje ter njihovo brezplačno pomoč (npr. večletno brezplačno nudenje stanovanja in hrane).
Če komunalno podjetje odklopi vodo, ker tožeča stranka ni plačala računov za porabljeno vodo in če ima komunalno podjetje za to pooblastilo v predpisu, njegovo dejanje ni protipravno in torej ne gre za motenje posesti.