Če je tožena stranka (banka) svoje komitente obveščala o spremenjenih obrestnih merah z obvestili, ki so visela na okencih njenih poslovalnic, jim je s tem dala možnost, da se z njimi seznanijo. Zato jih te spremenjene obrestne mere zavezujejo.
Sodišče mora na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti omejiti zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na tiste nepremičnine, ki glede na višino terjatve in vrednost nepremičnin zadoščajo za zavarovanje. Vendar bo tako ravnalo po uradni dolžnosti samo takrat, ko je že iz podatkov v predlogu za zavarovanje zelo verjetno podano očitno nesorazmerje med višino terjatve in vrednostjo nepremičnin.
Ugovor, da ima glede predmeta zavarovanja tako pravico, ki preprečuje zavarovanje, ima samo tisti, ki trdi, da tako pravico ima, ne pa tudi dolžnik.
V zvezi z vprašanjem, ali ima tisti, ki je delal in imel izdatke za drugega, pravico do povračila, je odločilen njegov namen v času, ko je delal in imel izdatke.
nepremoženjska škoda - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ki se kažejo v slabši gibljivosti obeh kolkov in šepajoči hoji, zaradi katerih oškodovanka ni sposobna za dela doma in na delovnem mestu (negovalka v domu za ostarele), ki zahtevajo daljšo hojo, stojo, poklekanje, počepanje, hojo navkreber, dvigovanje težjih bremen in okretnost, je pravična odškodnina 2,000.000,00 SIT (28.366,90 DEM).
odgovornost družbenika družbe z omejeno odgovornostjo za obveznosti družbe
Za obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo družbeniki ne odgovarjajo (407., 5. člen ZGD). Izjemo tega načela predstavlja določba 6. člena ZGD o spregledu pravne osebnosti.
ZIP člen 14, 38. ZPP (1977) člen 74, 74/5, 378, 378/2, 354, 354/2-7.
izvršilni postopek - sklep o izvršbi - pravica do pritožbe zoper končno odločbo - izločitev sodnika
V izvršilnem postopku je potrebno šteti kot končno odločbo v smislu člena 378/2 ZPP sklep o izvršbi in s tem priznati nezadovoljni stranki, ki ima pravico do nesamostojne pritožbe, da le-to uveljavi že v pravnih sredstvih proti sklepu o izvršbi.
Ker je toženec za posledice zamude zvedel šele z vročitvijo zamudne sodbe, teče 15-dnevni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje od tedaj dalje.
registracija politične organizacije - politična stranka - znak - prepoved uporabe znaka
Politična stranka lahko zahteva prepoved uporabe svojega znaka, ki ga ima registriranega pri občinskem upravnem organu, ne pa dejanskega znaka, ki ga uporablja.
sodna pristojnost - predlog za začasno odredbo - vzpostavitev zemljiškoknjižnega stanja - denacionalizacijski postopek
Za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe, danem v pravdnem postopku za ugotovitev ničnosti pogodbe in za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, je podana sodna pristojnost, čeprav bo odločba o glavni stvari uporabljena v že začetem denacionalizacijskem postopku.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - nevarna stvar
Meritorna sodba, s katero se ugodi zahtevku pozitivne ugotovitvene tožbe ali s katero se zavrne zahtevek negativne ugotovitvene tožbe, ugotavlja obstoj pravice ali pravnega razmerja. Sodba, s katero se zavrne zahtevek pozitivne ugotovitvene tožbe ali s katero se ugodi zahtevku negativne ugotovitvene tožbe pa ugotavlja, da pravica ali pravno razmerje ne obstoji. Ker je bil v predhodni pravdi zavrnjen tožbeni zahtevek na ugotovitev, da služnostna pravica hoje in vožnje tožnika ne obstoji in podrejeni zahtevek za ukinitev, je bilo že pravnomočno odločeno o predhodnem vprašanju in sodišče o njem ni moglo več (ponovno) odločati.
Tožnica, ki je bila uporabnica stanovanja, na katerem je imela stanovanjsko pravico sprva njena mati, po njeni smrti pa mož njene matere, na podlagi zakona ni mogla postati imetnica stanovanjske pravice. Zato ne more zahtevati sklenitve najemne pogodbe in nato prodajne pogodbe za to stanovanje.
ZOR člen 26, 30, 557, 562, 562/2. ODZ paragraf 1175.
sklenitev pogodbe - bistvene sestavine pogodbe - soglasje volj - kdaj je pogodba sklenjena - pogajanja - posojilna pogodba - obveznost posojilojemalca - rok za vrnitev posojila - družbena pogodba - pogodba o skupnosti imovine - nastanek pridobitne družbe - obličnost - sodelovanje - delitev dobička
V dejanski podlagi tožbe je navedeno dogovarjanje o sklenitvi družbene pogodbe in namensko posojilo, toženec pa ves čas zatrjuje obstoj družbene pogodbe. Toda bistvene sestavine za nastanek družbene pogodbe so: dogovor dveh ali več oseb, da bodo združile svoj trud in stvari v skupno korist oz. nastanek premoženja družbe. Od dogovora (in obstoječe zakonodaje) je odvisno, ali bo družba pridobila pravno osebnost, ali pa bo premoženje brez pravne subjektivitete, toda dogovor o skupnih vlaganjih je nujen. V danem primeru sta obe pravdni stranki izpovedali, da nista nameravala ustanoviti nobene od raznolikih oblik, ki jim zakon priznava pravno osebnost, torej bi šlo lahko le za navadno skupnost imovine, po pravilih paragrafa 1175 in naslednjih ODZ. Toda tožnik je zatrjeval, da se o vložkih sploh nista dogovarjala, ker je šlo za posojilo, ki naj bi mu sledila pogodba o proviziji; toženec pa je izpovedoval o dogovoru, da bosta prispevala vsak polovico sredstev za izdelavo orodja, nato pa je govoril o vložku v razmerju 1/3 proti 2/3. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da med pravdnima strankama ni bil sklenjen dogovor o skupni participaciji, saj nista vnaprej določil meril za delitev dobička in izgube, marveč sta zasledovala le svoje (in ne skupne) koristi. Ker torej ni bilo skladnosti volje pogodbenih strank o bistvenih sestavinah pogodbe, sodišče ni raziskovalo še drugih elementov, ki so potrebni za njen nastanek (obličnost, sposobnost strank in zlasti dopustnost).
Vsako dogovarjanje dveh ali več oseb o tem, kako bi prišle do denarja, ne predstavlja sklenitve pogodbe o skupnosti imovine (družbene pogodbe v ožjem smislu). Po določilu 26. člena ZOR je pogodba sklenjena, če se pogodbeni stranki zedinita o njenih bistvenih sestavinah in v danem primeru do tega ni prišlo. Zato mora že po določilu 30. člena ZOR trpeti vsaka stranka svoje stroške pri stipulaciji. Je pa tudi mogoče, da pogodbenika pri pogajanju o glavnem pravnem poslu sklepata druge posle, v danem primeru posojilno pogodbo. Tožnik trdi in tudi toženec vseskozi (in celo v pritožbi) priznava, da je bilo pravdnima strankama že takrat jasno, da bo moral toženec prejeti denar na nek način vrniti, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določilo drugega odstavka 562. člena ZOR.
nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nova dejstva - novi dokazi - odpremnica
Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, ker na to kažejo v pritožbi navedena nova dejstva in novi dokazi, za katere je pritožnica izkazala za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti do konca glavne obravnave.
Odpremnica je listina, ki spremlja blago in ki služi kot dokaz, kdo je stvar prevzel oziroma komu je bila izročena, sama po sebi pa ni dokaz o tem, s kom je bila sklenjena pogodba.
Določba 2. odstavka 159. člena SZ (ki pomeni izjemo prenehanja veljavnosti ZSR glede na določbo 1. odstavka 159. člena SZ), ni podlaga za uporabo ZSR v primerih, ko lastnik stanovanja po uveljavitvi SZ sproži proti prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice nov spor za odpoved stanovanjskega razmerja na pravni podlagi 59. člena ZSR, pa čeprav sproži spor v roku iz 1. odstavka 147. člena SZ, ker za tako izjemo (ki obstaja na primer glede na določbi 2. odstavka 128. člena SZ in 1. odstavka 148. člena SZ), v določbah SZ ni podlage.
Ko sodišče odloča o priporu, mora pretehtati tudi utemeljenost suma, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, in oceniti, kolikšna je verjetnost izreka obsodilne sodbe. V kolikor so izgledi za tak izid postopka minimalni, je to spoznanje pri odločanju o priporu potrebno ustrezno upoštevati.
Predlog za začetek stečajnega postopka lahko vloži tisti upnik, ki verjetno izkaže dospelo terjatev in stečajni razlog. V ugovoru lahko dolžnik osporava le obstoj stečajnega razloga, ne pa verjetno izkazano terjatev v smeri upravičenosti za vložitev predloga iz 90. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l.RS št.67/93 - v nadaljevanju ZPPSL). Pač pa lahko dolžnik postavi tako trditev o predlagateljevi terjatvi v zvezi z insolventnostjo.
ustanovitev družbe - vpis v sodni register - ničnost vpisa v sodni register - pogodba o ustanovitvi družbe - veljavnost pogodbe
Ni ničen vpis v sodni register družbe, ustanovljene s pogodbo med dvema drugima družbama, če je pogodbo za enega ustanovitelja podpisal njegov direktor, ki je pooblaščen za sklepanje pogodb brez omejitev, tudi če o tem v okviru ustanovitelja ni sklepala skupščina družbenikov ali upravni odbor.
ZIP člen 36, 36/2, 36/3, 50, 50-3, 36, 36/2, 36/3, 50, 50-3.
potrdilo o izvršljivosti - razveljavitev potrdila o izvršljivosti
Dolžnik ne more v izvršilnem postopku uspešno ugovarjati izvršljivosti odločbe zaradi nepravnomočnosti, če pred tem v pravdnem postopku ni predlagal razveljavitev klavzule o pravnomočnosti.
Rok 15 dni iz 4. odst. čl. 148 SZ ni prekluzivne narave in je tožbo za sklenitev najemne pogodbe po njegovem preteku treba obravnavati, ker imetnik stanovanjske pravice ni izgubil pravice do tožbe.