pogodba o delu - razveza pogodbe pred iztekom roka - učinki razdrte pogodbe
Če je rok bistveni element pogodbe o delu, izvajalec, ki je odgovoren, da je prišlo do razdrtja pogodbe, ni upravičen do povračila stroškov, ki jih je imel z začetkom izpolnjevanja pogodbe.
Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje ne gre za odškodninsko odgovornost toženca, ampak je podlaga za odločitev o zahtevku dogovor med pravdnima strankama. Presoditi je treba, ali ne gre za navidezno pogodbo, odločiti je tudi o ugovoru zastaranja. Ker o tem ugovoru ni odločeno, gre za bistveno kršitev določb ZPP.
ZOR člen 133, 139, 141, 133, 139, 141. ZD člen 106, 117, 106, 117.
izročilna pogodba - izročitev in razdelitev premoženja za življenja - pogodba o dosmrtnem preživljanju - darilna pogodba - izpodbijanje
V obravnavanem pogodbenem razmerju gre za dolžnost preživljanja in za takojšen pogodbeni prenos premoženja med osebami, ki niso v sorodstvenem razmerju. Ker ne gre za izročilno pogodbo (ki jo je po 106. čl. ZD mogoče skleniti le med prednikom in dediči prvega dednega reda), niti za pogodbo o dosmrtnem preživljanju (kjer je po določbi 117 čl. ZD prenos premoženja odložen do smrti preživljanca), se sklenjena pogodba presoja po določilih ZOR. Ker pa ima ta pogodba vendarle določene elemente pogodbe o dosmrtnem preživljanju, je treba v civilnem pravu upoštevati tudi predpise, ki urejajo podobne primere.
začasna odredba - upnikove pravice - pravni interes
Ni sicer možno absolutno izključiti možnosti izdaje začasne odredbe tudi po tem, ko ima upnik v rokah izvršilni naslov - pravnomočno sodno odločbo, vendar mora za takšen ukrep zavarovanja upnik izkazati pravni interes.
Umik izvršilnega predloga je pogosto povezan s vprašanjem sodnih stroškov, odločitev o teh pa z dokaznim postopkom o času plačila, sklenitvi pogodbe itd.
poprava vloge - rok - listina, sestavljena v tujem jeziku - prevod listine
Listini, sestavljeni v tujem jeziku, mora biti priložen overjen prevod. Sodišče pri predhodnem preizkusu tožbe pozove stranko, naj dopolni tožbo in listini, priloži tudi prevod v slovenski jezik. Če stranka temu ne sledi, se šteje tožba za umaknjeno.
Pritožnik, ki ni ravnal po pozivu sodišča in v določenem roku izv. predloga ni popravil oz. dopolnil, lahko v pritožbi uveljavlja, da je bil izvršilni predlog razumljiv in je vseboval vse, kar je treba. Drugostopenjsko sodišče mora presoditi, ali dejansko obstojajo takšne pomanjkljivosti, da izvršilnega predloga ni mogoče obravnavati - glej stališče biv. jugosl. gosp. koordinacije 21.-23.5.1984.
V primeru, da uveljavlja tožeča stranka družbeni pravobranilec samoupravljana oškodovanje po 6. alinei drugega odstavka 48. člena ZLPP, mora zatrjevano oškodovanje družbene lastnine dokazati, ker se ne domneva.
Ob reševanju pritožbe je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je vložila ugovor pravna oseba, ki ni stranka. Zato bo moralo prvostopno sodišče ugovor zavreči, od ugotovitve, ali je bil izvršilni sklep pravilno vročen dolžniku pa je odvisno, ali ga bo sodišče ponovno vročilo, ali pa ugotovilo pravnomočnost izvršilnega sklepa.
sposobnost biti stranka - zaključek likvidacijskega postopka pred koncem pravdnega postopka
Če je bil likvidacijski dolžnik zaradi zaključka likvidacijskega postopka iz sodnega registra izbrisan pred koncem pravdnega postopka, likvidacijski dolžnik ne more več biti pravdna stranka. V tem primeru je lahko pravdna stranka le pravna oseba, ki je prevzela njegova sredstva oz. njegove pravice in obveznosti. Pri tem tožeča stranka zoper takšno pravno osebo nima več pravnega interesa na ugotovitvenem zahtevku, ampak lahko vloži samo dajatveni zahtevek (na plačilo sorazmernega dela svoje terjatve).
Prvostopno sodišče je s sklepom pozvalo upnika, da v roku 8 dni popravi izvršilni predlog zaradi več pomanjkljivosti. Upnik je sledil zahtevi le glede prevoda v slovenski jezik. Zato je prvostopno sodišče utemeljeno uporabilo procesno posledico iz 4.odst. 109. člena ZPP.
ZD člen 32, 32/1, 110, 110/1, 32, 32/1, 110, 110/1.
izločitev dela zapuščine
V danem primeru, ko je zapustnica v celoti razpolagala s svojim premoženjem že za življenja z darilno pogodbo, lahko tožnik kot njen potomec in dedič uveljavlja le vrnitev darila iz naslova nujnega dednega deleža, ne more pa zahtevati iz tega podarjenega premoženja izločitev po čl. 32 Zakona o dedovanju. Tak zahtevek je mogoče uveljavljati le do zapuščine, ki pa je v danem primeru ni bilo.
Po podpisu poravnave (izvensodna ali sodna) lahko oškodovanec zahteva povračilo škode, če gre za škodo, ki jo v času sklepanja poravnave ni mogoče pričakovati.
Pri odmeri odškodnine za strah sodišče upošteva tudi subjektivne elemente prizadetosti.
Za pravno opredelitev kaznivega dejanja umora, storjenega na zahrbten način po 1. točki II. odstavka 46. člena KZS ne zadostuje zgolj dejstvo, da je storilec žrtev zabodel od zadaj. Izkazani morajo biti posebni subjektivni in objektivni znaki, ki kažejo na to, da gre za način storitve, ki v kvalitativnem in kvantitativnem smislu občutno odstopa od načinov storitve temeljne oblike kaznivega dejanja umora po I. odstavku 46. člena KZS. Za subjektivne znake take oblike kaznivega dejanja bo šlo, kadar bo storilec izkazoval posebno zvijačnost, zahrbtnost, pretkanost, goljufivost ali dvoličnost, za objektivne pa, če gre za način storitve ali uporabljeno sredstvo, ki kažejo na to, da je storilec vzel življenje žrtvi tako, da ta tega ni zaznala (zastrupitev) ali pa, da je za storitev dejanja zlorabil posebno razmerje zaupanja do žrtve, predvsem pa bo za take načine storitve praviloma šlo takrat, kadar storilec z načinom storitve poskuša prikriti, da je storjeno kaznivo dejanje, ali da je on storilec.