Zakon o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini člen 6, 6/1, 6/3, 6, 6/1, 6/3. ZOR člen 553, 553.
prodaja nepremičnine v lasti družbene pravne osebe - menjava
Do uveljavitve Stanovanjskega zakona veljavne določbe 6. člena Zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini se niso nanašale le na prodajo teh nepremičnin, temveč upoštevaje določbo 553. člena Zakona o obligacijskih razmerjih tudi na menjavo.
posest - motenje posesti - sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti
Za presojo vprašanja pravočasnosti tožbe v pravdi zaradi motenja posesti ni pomembno, kdaj je bilo storjeno dejanje, katerega posledica v smeri motenja ne nastane hkrati temveč naknadno, s časovnim zamikom, saj začne subjektivni rok za terjanje varstva pred motenjem posesti teči od dneva, ko se je zvedelo za motenje in storilca.
Pogojno obsodbo lahko sodišče izreče le, če so izpolnjeni vsi pogoji, določeni v členu 51 KZJ, to je, da gre za družbeno manj nevarno dejanje in kaznovanje zanj ni nujno zaradi kazenskopravnega varstva in če je podana pozitivna prognoza. Za izrek pogojne obsodbe ne zadostuje, da je obravnavano dejanje družbi manj nevarno.
terjatev - prerekanje terjatve po poteku roka, določenega za njeno prijavo
Če je bila terjatev, ki je bila prijavljena po poteku roka, ki je bil določen za njeno prijavo, vendar pred zaključitvijo naroka za obravnavanje osnutka glavne razdelitve, prerekana, se ne upošteva pri glavni razdelitvi, razen če je pravnomočno ugotovljena do zaključitve glavnega razdelitvenega naroka.
Pravilno je zavrnjen zahtevek v tožbi zaradi motenja posesti, če se z restitucijskim zahtevkom tožencu nalaga izgradnja gradbenih del, kar je v izrecnem nasprotju z upravno odločbo o prepovedi gradnje. Takšen restitucijski zahtevek je protipraven in ne more uživati posestnega varstva.
Tožnik, ki je stvar pridobil nedobroverno, na odplačen način od nelastnika, potem ko mu je stvar odvzel lastnik stvari, od lastnika ni upravičen zahtevati denarne odškodnine za odvzeto stvar.
ZOR člen 189, 189/2, 190, 394, 189, 189/2, 190, 394.
obseg povrnitve gmotne škode
Pri odločanju o znesku denarne odškodnine je ostalo dejansko stanje nepopolno razjasnjeno, ker sodišče ni ugotavljalo, ali je bila akontacija na odškodnino za poškodovan avtomobil, ki jo je tožnik (oškodovanec) prejel od tožene zavarovalnice pred vložitvijo tožbe tolikšna, da je po merilih ob izplačilu pomenila povrnitev celotne škode, pa tudi, ker ni ugotavljalo, ali ni bila škoda delno oz. v celoti reparirana še preden je o zahtevku odločalo s sodbo.
Ker upravičenec do preživnine ne živi v R Sloveniji in torej nima tu stalnega prebivališča, se preživnina ne bo valorizirala. Odločbo o tem izda namreč skrbstveni organ, kjer ima preživninski upravičenec stalno prebivališče (v RS).
Da toženka, ki je imela sporne premičnine v zakoniti posesti (na podlagi izročilne pogodbe) kot svojo last več kot tri leta, lastninske pravice na njih ni priposestvovala, tožnik ni dokazal. Njegovo je namreč dokazno breme, da jih ni imela v dobroverni posesti, saj se dobroverna posest domneva po zakonu.
STANOVANJSKO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL40500
ZIKS člen 145, 145/1, 145/2, 145, 145/1, 145/2. SZ člen 116, 116, 116.
vrnitev zaplenjenega premoženja - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Ker je druga nasprotna udeleženka postala solastnica nepremičnine na podlagi preureditve skupnih prostorov v stanovanje, predlagatelja lahko uspešno zahtevata le vrnitev preostalega dela zaplenjenega premoženja, za razliko pa jima pripada odškodnina od prve nasprotne udeleženke kot družbenopolitične skupnosti.
povrnitev škode - adaptacija poslovnega prostora - soglasje najemodajalca
V primeru, da se je najemnik z najemno pogodbo zavezal, da brez predhodnega soglasja najemodajalca ne bo izvrševal preureditvenih del, nima pravice do povračila stroškov za adaptacijo v primeru, da poprej najemodajalcu ni dal primernega roka (15. in 17. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih). Izjema bi bila podana le v primeru, da bi šlo za taka popravila, ki jih je potrebno izvršiti takoj, da ne bi prišlo do večje škode na poslovnem prostoru.
ZPP (1977) člen 106, 106/2, 109, 109/1, 109/4. Zakon o zemljiški knjigi paragraf 68.
poprava tožbe - izbrisna tožba
Z dopolnitvijo svoje vloge je tožeča stranka v zadostni meri pojasnila tožbene navedbe in postavila zahtevek za izbrisno tožbo. Tožbo je mogoče obravnavati in ni več razloga za to, da se zavrže.
Če ni postavljen zahtevek za razveljavitev pogodbe, ampak le zahtevek za izdajo zemljiškoknjižne listine, sodišče ni dolžno ugotavljati razlogov, ki bi kazali na izpodbojnost pogodbe.
avtorsko delo - odškodnina za premoženjsko škodo - denarna odškodnina za negmotno škodo - objava sodbe
Izviren način grafičnega prikaza kozmičnih vplivov na rastline v določenem letu za praktično uporabo pri vrtnarjenju (biokoledar) je avtorsko delo. Poleg povračila premoženjske škode je upravičen tisti, čigar avtorska pravica je bila kršena tudi do denarne odškodnine za negmotno škodo in do objave sodbe na stroške toženca.
Prodajalec je dolžan obračunati kupcu obresti od vnaprej plačane kupnine za prodani avtomobil, kadar je bilo tako vnaprejšnje plačilo pogoj za prodajo vozila, tudi če je bil kupec v tem primeru deležen popusta in je bila cena vozila garantirana.
sodba na podlagi pripoznave - delna sodba - obresti - nedovoljeno razpolaganje strank
Višina zamudnih obresti je urejena z zakonom o obrestni meri zamudnih obresti, ki je predpis kogentne narave in torej izven domene prostega razpolaganja strank.
Za odločanje o zahtevku, da se vrne stvar, ki je bila predmet posodbene pogodbe in je ta pogodba nehala veljati, je pristojno redno sodišče in ne sodišče združenega dela, ker veljavnost in trajanje posodbene pogodbe ni bila vezana na delovno razmerje.
ZNP člen 131, 131. Navodilo za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel člen 9, 9.
obnovitev meje
V primeru, ko je bila meja ugotovljena s sodno poravnavo, pa so bili kasneje mejniki odstranjeni, lahko mejaš od drugega mejaša s tožbo zahteva, da toženec dopusti ponovno vkopanje mejnikov ob sodelovanju geodetskega organa, ne more pa s tožbo naložiti, da toženec sam vkoplje manjkajoče mejnike.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - pravnomočna sodba
Dejanja, ki jih obravnava predložena kazenska sodba, so bila znana tekom sodnega postopka. Nanašajo se na toženkinega moža, ki ni sklenitelj pogodbe. Tudi če bi bila kazenska sodba pravnomočna že v času sojenja, ne bi vplivala na drugačno odločitev sodišča.
Za ugovor zoper izdani sklep o izvršbi gre odvetniku nagrada po tarifni številki 23 tč. 1 Tarife o odvetniških storitvah in ne po tarifni številki 14 v zvezi s tarifno številko 23 tč. 3, saj je v tej tarifni številki navedeno, da se tarifna številka 14 ne uporablja za ugovor. Obvezna razlaga odvetniške zbornice ne velja za sodišče, temveč samo za razmerje med stranko in odvetnikom, saj za kaj takega ni nobene podlage v zakonu.