UPRAVNI POSTOPEK - DENACIONALIZACIJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL40531
ZDen člen 3, 3/1-27, 5, 54, 56. ZPP (1977) člen 16.
sodna pristojnost - upravna pristojnost - denacionalizacijski postopek - odločba o arondaciji
Če je prišlo do prehoda lastninske pravice v državno oziroma družbeno lastnino na podlagi odločbe upravnega organa, ki temelji na določilih Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskih zemljišč (27. tč. 3. člena ZDen), je pristojen za odločanje o denacionalizaciji upravni organ.
Tožena stranka je v pravdi zatrjevala, da je tožeči stranki ponudila, da bi vtoževano denarno obveznost poravnala na drugačen način. Vendar ni dokazala, da je tožeča stranka tako ponudbo sprejela, zato je sodišče pravilno odločilo, da je zahtevek utemeljen.
Na tistem, ki zatrjuje, da je obstojala izvenzakonska skupnost je dokazno breme, da je taka skupnost obstojala. V kolikor se ugotovi, da je izvenzakonska skupnost obstajala, se domneva, da so deleži na skupnem premoženju enaki, s tem, da ima druga stranka možnost dokazovanja, da je njen delež na skupnem premoženju večji.
ZOR člen 48, 458, 458/3, 460, 461, 461/1, 48, 458, 458/3, 460, 461, 461/1.
prodajna pogodba
Prodajna pogodba za stanovanje, ki sta jo sklenili pogodbeni stranki v času veljavnosti Stanovanjskega zakona, možnost odkupa stanovanja s strani imetnika stanovanjske pravice ob sklenitvi pravnega posla pa je bila še negotova, je, če so izpolnjeni drugi zakoniti pogoji, veljavna in prodajalec, ki je kasneje postal lastnik stanovanja, je svojo pogodbeno obveznost dolžan izpolniti.
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo določb Zakona o javnem pravobranilstvu in je vročalo vsa pisanja neposredno toženi stranki (občini). Ni tudi upoštevalo predloga javnega pravobranilca za preložitev glavne obravnave, v katerem je javni pravobranilec navedel, da je bil od občine obveščen o datumu glavne obravnave šele dva dni pred glavno obravnavo.
obstoj stranke - sposobnost biti stranka - absolutno nična civilna sodba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Obstoj stranke in sposobnost biti stranka sta procesni predpostavki. Če stranka ne eksistira, ker je ob vložitvi tožbe ni bilo več, je treba tožbo zoper to stranko kot nedopustno zavreči. Morebitna sodba, izdana v takem primeru, je absolutno nična, sodišče pa s tem stori bistveno kršitev določb pravdnega postopka absolutnega značaja.
ZIP člen 38, 38/2, 55a, 55a/2. ZPP (1977) člen 333, 333/2, 354, 354/2-11, 450, 450/2, 456, 456/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - delni ugovor - razveljavitev sklepa o izvršbi - odločanje o pravnomočno razsojeni stvari - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če dolžnik delno ugovarja zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, potem postane sklep o izvršbi v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev, v neugovarjanem delu po samem zakonu pravnomočen, ne glede na to, da je sodišče sklep o izvršbi v delu, s katerim je dovoljena izvršba, v celoti razveljavilo. O delu zahtevka, glede katerega ni bil vložen ugovor, zato ni mogoče soditi niti tožnik za ta del zahtevka ne more umakniti tožbe. Če je o tem delu zahtevka izdana sodba, pomeni to bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki 2. odst. 354. člena ZPP, zaradi katere mora pritožbeno sodišče tako sodbo razveljaviti (ne da bi obenem tudi zavrglo tožbo).
ZOR člen 132, 132/4, 210, 210/4, 132, 132/4, 210, 210/4. ZD člen 120, 120/4, 120, 120/4.
pogodba o dosmrtnem preživljanju
Če je razveljavljena pogodba o dosmrtnem preživljanju in stranka zahteva vrnitev koristi od prejetega, se pravi dohodke, ki jih je prejemala od kmetije, se upošteva v korist preživljanca, ki mu je bila kmetija vrnjena, le čisti dobiček, ki ga je dajala kmetija.
denacionalizacija - špekulativni oziroma fiktivni pravi akti in posli
Omejitev izjeme po čl. 89 ZDEN glede lastnosti zavezanca in oblike denacionalizacije je vsebinske narave: nanaša se le na tiste špekulativne oz. fiktivne pravne akte in posle, ki so nastali prav z namenom izogniti se lastnosti zavezanca ali pa sploh denacionalizaciji, zlasti vrnitvi v naravi.
ZOR člen 262, 262/2, 266, 453, 453/1, 453/2, 262, 262/2, 266, 453, 453/1, 453/2.
prevzem izpolnitve
Gre za pogodbeni prevzem izpolnitve (čl. 453 ZOR), če se kupec v prodajni pogodbi zaveže prodajalcu plačati prometni davek za prodano stvar, davčni zavezanec za plačilo prometnega davka pa je po zakonu prodajalec.
Ni nična najemna pogodba, s katero je najemnik vzel v najem poslovne prostore zaradi opravljanja dovoljene poslovne dejavnosti, za katero je imel obrtno dovoljenje, čeprav ni imel še dodatne odločbe o opravljanju dejavnosti v dislociranih prostorih v drugi občini.
Sodišče, ki je zaslišalo le eno stranko, druge, ki jo na glavno obravnavo tudi ni vabilo z vabilom za zaslišanje strank (prvi odstavek 268. člena ZPP) pa ne, je tej stranki vzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 354. člena ZPP.
Prevzemnik dela lahko zahteva plačilo za opravljeno delo samo od naročnika. Če je lastnik objekta dal objekt v najem, za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka na plačilo za opravljeno delo po pogodbi o delu ni pomembno, ali je po najemni pogodbi dolžan stroške za taka dela nositi najemnik ali najemodajalec.
Sodišče mora v primeru tožbe za ugotovitev služnostne pravice hoje in vožnje presojati tudi upravičenost ugovora, češ da je ta prenehala zaradi neizvrševanja.
79. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa, da mora biti višina preživnine v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Otrokove potrebe so pravni standard, katerega vsebino mora sodišče izpolniti s pravno relevantnim stanjem tako, da jo konkretizira v danem času in kraju, zlasti pa mora otrokove potrebe izraziti v denarju. Če otrokove potrebe niso izražene v denarnem znesku, je odločanje o potrebah otrok preveč posplošeno in zato ne more biti tudi pravilno odločeno o možnostih staršev in določena primerna preživnina.
oddaja v zavod pred pravnomočnostjo - odreditev pripora
Priprtega obtoženca je na podlagi 8. odstavka 353. člena ZKP moč oddati v zavod za prestajanje kazni, ako to sam zahteva. Vendar pa je do take zahteve upravičen le v tistem kazenskem postopku, v katerem je bil pripor odrejen, ne pa tudi takrat, ko mu je bila v drugi kazenski zadevi izrečena zaporna kazen, zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, šlo je namreč za slednji primer, ko je obtoženčevo zahtevo kot nedovoljeno zavrglo.