Sodišče mora v primeru tožbe za ugotovitev služnostne pravice hoje in vožnje presojati tudi upravičenost ugovora, češ da je ta prenehala zaradi neizvrševanja.
ZOR člen 186, 376, 376/1, 387, 388, 186, 376, 376/1, 387, 388.
zastaranje odškodninske terjatve
Odškodninska terjatev šteje za zapadlo z nastankom škode in takrat jo je že mogoče uveljavljati, zastaranje pravice sodno uveljavljati takšno terjatev pa začne teči z dnem, ko oškodovanec zve za vse elemente, na podlagi katerih je mogoče opredeliti škodo, in ko zve za tistega, ki jo je povzročil, ne pa tudi, ko zve za njegovo odškodninsko odgovornost. Zastaranja ne pretrga upravni postopek zaradi lokacijskega odvoljenja. Dejstvo, da škoda še traja, ne zadrži zastaranja, niti to ne pomeni, da sploh še ni začelo teči.
79. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa, da mora biti višina preživnine v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Otrokove potrebe so pravni standard, katerega vsebino mora sodišče izpolniti s pravno relevantnim stanjem tako, da jo konkretizira v danem času in kraju, zlasti pa mora otrokove potrebe izraziti v denarju. Če otrokove potrebe niso izražene v denarnem znesku, je odločanje o potrebah otrok preveč posplošeno in zato ne more biti tudi pravilno odločeno o možnostih staršev in določena primerna preživnina.
Sodišče, ki je zaslišalo le eno stranko, druge, ki jo na glavno obravnavo tudi ni vabilo z vabilom za zaslišanje strank (prvi odstavek 268. člena ZPP) pa ne, je tej stranki vzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 354. člena ZPP.
V postopku razdružitve solastne ali skupne stvari se ceni njena vrednost po stanju, v kakršnem je v času odločanja. Višja vrednost (po stanju, ko je nasprotni udeleženec samovoljno vzel stvar v posest) se lahko uveljavlja le v pravdi.
ZIP člen 38, 38/2, 55a, 55a/2. ZPP (1977) člen 333, 333/2, 354, 354/2-11, 450, 450/2, 456, 456/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - delni ugovor - razveljavitev sklepa o izvršbi - odločanje o pravnomočno razsojeni stvari - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če dolžnik delno ugovarja zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, potem postane sklep o izvršbi v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev, v neugovarjanem delu po samem zakonu pravnomočen, ne glede na to, da je sodišče sklep o izvršbi v delu, s katerim je dovoljena izvršba, v celoti razveljavilo. O delu zahtevka, glede katerega ni bil vložen ugovor, zato ni mogoče soditi niti tožnik za ta del zahtevka ne more umakniti tožbe. Če je o tem delu zahtevka izdana sodba, pomeni to bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki 2. odst. 354. člena ZPP, zaradi katere mora pritožbeno sodišče tako sodbo razveljaviti (ne da bi obenem tudi zavrglo tožbo).
obstoj stranke - sposobnost biti stranka - absolutno nična civilna sodba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Obstoj stranke in sposobnost biti stranka sta procesni predpostavki. Če stranka ne eksistira, ker je ob vložitvi tožbe ni bilo več, je treba tožbo zoper to stranko kot nedopustno zavreči. Morebitna sodba, izdana v takem primeru, je absolutno nična, sodišče pa s tem stori bistveno kršitev določb pravdnega postopka absolutnega značaja.
Ogrožanje miru občanov, ki je posebna posledica kaznivega dejanja po členu 222 KZS, bo podano, če bo zaradi ravnanja storilca, ki je naperjeno zoper nepravega oškodovanca, ogrožen mir vsaj še enega občana.
ZOR člen 48, 458, 458/3, 460, 461, 461/1, 48, 458, 458/3, 460, 461, 461/1.
prodajna pogodba
Prodajna pogodba za stanovanje, ki sta jo sklenili pogodbeni stranki v času veljavnosti Stanovanjskega zakona, možnost odkupa stanovanja s strani imetnika stanovanjske pravice ob sklenitvi pravnega posla pa je bila še negotova, je, če so izpolnjeni drugi zakoniti pogoji, veljavna in prodajalec, ki je kasneje postal lastnik stanovanja, je svojo pogodbeno obveznost dolžan izpolniti.
Zakon ne pozna roka za uveljavitev zahtevka za prenehanje stvarne služnosti zaradi nepotrebnosti ali prenehanja drugega razloga, zaradi katerega je bila ustanovljena. To velja tudi za primer, če se je služnost uporabljala v daljši kot priposestvovalni dobi, odkar je postala nepotrebna.
Oškodovanec, ki je v prometni nesreči pretrpel gmotno škodo, je upravičen do vzpostavitve prejšnjega stanja, oziroma če do te vzpostavitve ne pride, do popolne odškodnine. Zato mu gre tudi prometni davek v odstotku od stroškov za delo, potrebnih za popravilo njegovega avtomobila.
ZPP (1977) člen 358, 358/3, 367, 358, 358/3, 367. ZD člen 172, 172/1, 172, 172/1.
pravni interes za pritožbo - sklep o dedovanju
Dedič, ki je bil s sklepom o dedovanju razglašen za dediča vse zapuščine, ni legitimiran za pritožbo. Takšno pritožbo je treba kot nedovoljeno zavreči, ker pritožnik nima interesa za vložitev pritožbe.
V sporu med Univerzitetnim zavodom za rehabilitacijo - SOČA iz Ljubljane in Agrotehniko Trgovino d.o.o. Ljubljana, zaradi plačila ortopedskih storitev za delavca, ki se je ponesrečil pri delu, gre za razmerje med izvajalcem in uporabnikom zdravstvenih storitev, ko sta torej stranki spora udeleženki svobodne menjave dela, ne pa obligacijskega razmerja. Za reševanje tovrstnih zadev pa niso pristojna redna sodišča, ampak sodišča združenega dela.