izpraznitev stanovanja - pravni interes za ugotovitveno tožbo - obstoj imetništva stanovanjske pravice - pravica do odkupa stanovanja - pravica do sklenitve najemne pogodbe za stanovanje
Čas, ko je druga toženka živela s prvim tožencem v ekonomski skupnosti, še predno je ta postal imetnik stanovanjske pravice, se ne všteva v dvoletni rok iz 1. odstavka 5. člena ZSR.
ZPP (1977) člen 70, 70. ZOR člen 436, 436/1, 440, 440/1, 436, 436/1, 440, 440/1.
krajevna pristojnost - sporazum o krajevni pristojnosti - cesija - odstop terjatve s pogodbo - razmerje med prevzemnikom in dolžnikom
V kolikor je cedent odstopil cesionarju zgolj terjatev cessusa, ne pa tudi pogodbene pravice in obveznosti iz prvotne pogodbe med cessusom in cedentom, se z odstopom terjatve ne prenese tudi dogovora o krajevni pristojnosti, sklenjenega med cessusom in cedentom. Dogovor o krajevni pristojnosti namreč ni sestavni del obligacijske pravice, ki se z njo prenese. Poleg tega je potrebno pri cesiji upoštevati, da dolžnik zaradi cesije ne sme biti v slabšem položaju, kot ga je imel na podlagi prvotne pogodbe.
Pri ugotavljanju testatorne in sploh poslovne sposobnosti starostnika je treba izhajati med drugim iz predpostavke, da je človek ne glede na starost poslovno sposoben, dokler se dokazno prepričljivo takšna človekova splošna sposobnost ne ovrže. Namreč zaradi staranja so človekove moči in sposobnosti lahko načete, niso pa zaradi tega nujno tako prizadete, da bi se lahko sklepalo na njihovo nesposobnost razumevanja pomena njihovih dejanj, če se to v vsakem konkretnem primeru ne ovrže.
Pogoj za nastanek zunajzakonske skupnosti po 12. členu ZZZDR (in za možnost nastanka skupnega premoženja v njej) je, da je ta po času obstoja dolgotrajnejša (praviloma več let), po notranjih razmerjih partnerjev pa vsebinsko taka, kot je to običajno za zakonsko skupnost (medsebojna čustvena navezanost, želja in volja obeh, da naj bo to takšna skupnost, da sta tudi ekonomsko povezana v skupnost in podobno).
ODZ paragraf 1175, 1178, 1192, 1212. ZOR člen 73. ZPP-77 člen 300, 300/2, 354, 354/1, 354/2, 354/2-13.
družbena pogodba - pogodba o skupnosti imovine - oblike sklepanja - vsebina pogodbe - sodelovanje - skupna vlaganja - stvarni vložek - delitev dobička - obličnost pogodbe - teorija realizacije - odpoved družbene pogodbe - neizvedba predlaganih dokazov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Civilnopravna družbena pogodba oz. družba nista urejeni v naših predpisih, zato je potrebno zanjo uporabiti pravna pravila ODZ, in sicer njegovega sedemindvajsetega poglavja - pogodba o skupnosti imovine. Bistvena značilnost družbene pogodbe je sodelovanje dveh ali več oseb z določenim namenom (paragraf 1175 ODZ).
Za ustanovitev družbe ni potrebna kakšna oblika, razen v primerih, če se pogodbeni stranki oz. stranke dogovorijo, da vlagata v družbo ali vse sedanje ali vse bodoče premoženje (paragraf 1178 ODZ), za kar pa v obravnavanem primeru ni šlo. Pogodba je lahko torej ustna, ni pa nujna niti ta, saj je lahko sklenjena celo s konkludentnimi dejanji. Najmanj za slednje pa je šlo med strankama, saj toženec sam priznava, da je tožnik vložil svoj kapital in delo, ko ni več delal, pa je hodil po denar, denar - dobiček pa mu je izplačeval.
Pravna pravila tudi ne predpisujejo, da bi se morala družba manifestirati navzven, niti ne, če bi šlo za tiho družabništvo, da mora biti to kje zapisano. Družbenosti razmerja med strankama ne jemlje niti dejstvo, da je bil toženec sam podpisnik najemnih pogodb in nosilec obrti, saj je v družbah možno različno sodelovanje (samo stvarni ali denarni vložki, trud, kombinacija obeh ipd.). Celo za solastniška razmerja med družbeniki ni nujno, da so sploh ali v pravilnem deležu, če gre za nepremičnine, izkazana v zemljiški knjigi. Skratka, te družbe naše pravo ne prepoveduje.
Smisel družbe je, da traja toliko časa, za kolikor sta se stranki dogovorili. Seveda je mogoče pogodbo tudi odpovedati pred dogovorjenim koncem, vendar spričo zaupne narave družbe in dolžnosti zvestobe družbenikov pogodbe ni mogoče razvezati ob nepravem času (paragraf 1212 ODZ), za kar gotovo gre v primerih, ko družba uspeva. Nemoralno in nedopustno bi bilo, da bi družbenik v času uspeha družbe odpovedal družbeno pogodbo in tako izključil drugega družbenika od dohodkov, ki jih prinaša skupno uresničeni projekt. Možna je sicer izključitev družbenika zaradi njegovega nesodelovanja, če je bilo dogovorjeno, ali nepravilnega ravnanja ali če izgubi zaupanje drugega družbenika (paragraf 1210 ODZ), za kar pa v obravnavanem primeru ni šlo.
ZIP člen 14, 94, 96, 96/2, 96/3, 97, 132, 266, 266/1, 266/2. ZPP (1977) člen 214, 214/2, 354, 354/1. ZPPSL člen 10, 10/3, 36, 36/1, 36/2, 36/3.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - ločitvena pravica - prekinitev postopka - začetek postopka prisilne poravnave
Z vročitvijo sklepa o začasni odredbi v zavarovanje denarne terjatve dolžnikovemu dolžniku upnik na dolžnikovi terjatvi in vrednostnih papirjih, s katerimi bi moral dolžniku njegov dolžnik poplačati njegovo terjatev, ni pridobil ločitvene pravice, zato je z dnem začetka postopka prisilne poravnave postopek za izdajo začasne odredbe prekinjen in sodišče nato ne sme opravljati nobenih procesnih dejanj.
Udeleženec postopka mora navesti razloge, zaradi katerih predlaga uvedbo postopka. Če sodišče prve stopnje ugotovi, da niso podane predpostavke iz 1. odstavka 132. člena ZNP, predlog za ureditev meje zavrže.
sklep o dedovanju - obseg zapuščine - dedni dogovor
Dedič ne more podedovati večji solastninski delež, kot je po zemljiškoknjižnih podatkih pripadal zapustniku. Tak delež je napisan v sodnem zapisniku, kjer je naveden dedni dogovor in v zapuščinskem sklepu. Zato ni utemeljena pritožba, s katero dedič zahteva večji solastninski delež.
Tudi če je tožnica tožencu izjavila, naj 20.000 DEM (glavnico) plača do 30.9.1993, te izjave ni mogoče šteti kot odpust dolga glede zamudnih obresti. Izjava o odpustu dolga mora biti namreč jasna in nedvoumna.
Pogodbeno ustanovljena stvarna služnost zajemanja vode iz vodnjaka ne preneha, če kasneje ne pride do sprememb glede objektivne koristnosti in gospodarske potrebnosti izvrševanja služnostne pravice, predvidenih v dogovoru o ustanovitvi služnosti (napeljava vodovoda).
varstvo avtorskih pravic - moralne avtorske pravice - dela s področja arhitekture - začasna odredba za prepoved nadaljevanja gradbenih del - verjetnost kršitve avtorske pravice
Z gradnjo stavbe v nasprotju s projekti, ki predstavljajo avtorsko delo, so kršene moralne avtorske pravice.
Sodišče mora v pravdi za ugotovitev stvarne služnosti ugotavljati čas in način njenega nastanka, pa tudi morebitno kasnejše prenehanje zaradi tega, ker se je lastnik služečega zemljišča uprl, lastnik gospodujočega zemljišča pa svoje pravice tri leta zaporedoma ni izvrševal.
Absolutni učinek prisilne poravnave se kaže prav v tem, da učinkuje na vse terjatve - tudi neprijavljena, ki so obstajale v trenutku, ko je bil oklic iz 25.člena ZPPSL 1989 - nabit na oglasno desko sodišča.