pristojnost slovenskega sodišča - spor z mednarodnim elementom - spor iz premoženjskih razmerjih - sedež pravne osebe - dogovor o krajevni pristojnosti
81. člen Zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v dol. razmerjih določa, da so za oceno pristojnosti sodišča v Republiki Sloveniji v premoženjskih razmerjih s mednarodnim elementom odločilna dejstva, ki obstojajo takrat, ko pravda prične teči. Za sospornike velja pristojnost tistega sodišča, ki je krajevno pristojno za enega izmed njih.
meje postavljenega zahtevka - plačilni nalog - nasprotna tožba
Po določilu 2. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko sodišče odloča le v mejah postavljenih zahtevkov. V pravdnem postopku, ki teče po ugovoru zoper plačilni nalog, sodišče ugotavlja le utemeljenost plačilnega naloga in vložitev nasprotne tožbe načeloma ni dopustna.
povrnitev škode - škoda po divjadi - trčenje motornega vozila in divjadi - javna cesta - odgovornost lovske družine - odgovornost upravljalca - krivdna odgovornost - postavitev prometnega znaka
Lovska družina oziroma upravljalec lovišča odgovarja krivdno za škodo, ki jo povzroči divjad pri trčenju z motornim vozilom na javni cesti. Svoje odgovornosti se razbremeni, če dokaže, da do škode ni prišlo pri organiziranem lovu (pogon), če dokaže, da ni zanemarila staleži divjadi in če je storila vse potrebne ukrepe za postavitev ustreznega prometnega znaka.
LASTNINJENJE - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL00436
ZPP (1977) člen 2, 2/1, 7, 7/2, 186, 186/1, 190, 190/1, 191, 191/1, 201, 219, 298, 299, 311. ZOR člen 154, 155, 210, 210/1, 210/4.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - pogodba o ustanovitvi družbe - razveljavitev pogodbe - nujno sosporništvo - kondikcija - oškodovanje družbenega premoženja - odškodninska odgovornost - sprememba tožbe - sprememba istovetnosti tožbenega zahtevka
Osebe, ki sklenejo pogodbo o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo, so v pravdi, v kateri je postavljen tožbeni zahtevek na njeno razveljavitev, nujni sosporniki.
Posledica razveljavitve pogodbe je kondikcijski zahtevek in sicer med ustanovitelji, ne pa proti družbi z omejeno odgovornostjo, ki je bila z razveljavljeno pogodbo ustanovljena.
Sprememba tožbenega zahtevka tako, da tožnik namesto kondikcijskega uveljavlja odškodninski zahtevek, je sprememba istovetnosti zahtevka, torej objektivna sprememba tožbe, ki je dopustna samo do konca glavne obravnave.
Sodišče sodi v mejah tožbenega zahtevka in trditev, ki jih podata pravdni stranki ter ne sme pomagati tožeči stranki postaviti materialnopravno pravilnega tožbenega zahtevka.
Za veljaven prevzem pravic in obveznosti iz določene pogodbe (odstop pogodbe) je potreben dogovor med prvotno pogodbeno stranko in prevzemnikom pravic in obveznosti ter privolitev nasprotne stranke (druge pogodbene strake) v odstop. Enako velja tudi za prevzem dolga.
Določbe o privatizaciji stanovanj in stanovanjskih hiš v SZ niso prisilni predpisi, zato pogodbeno določilo, ki z valutno klavzulo zagotavlja ohranjanje vrednosti kupnine ni v nasprotju z določbo 119. čl. SZ.
izvenzakonska skupnost - dalj časa trajajoča življenjska skupnost
Tudi če je bila tožnica zaradi spleta okoliščin objektivno prisiljena na življenje s tožencem, to ne predstavlja zakonskega zadržka (odsotnost svobodne privolitve) za veljavnost izvenzakonske skupnosti.
S tem, ko je razsodišče opravilo obravnavo kljub temu, da je bilo tožnikovemu odvetniku pred tem po telefonu zagotovljeno, da bo obravnava preložena, je tožniku, čigar odvetnik se je zanesel na zagotovilo o preložitvi in na obravnavo ni prišel, onemogočilo obravnavanje pred razsodiščem.
Pogodbena stranka ima pravico razdreti pogodbo in zahtevati vrnitev plačanega zneska ter pripadajočih obresti, če druga pogodbena stranka po lastni krivdi ni v roku izpolnila obveznosti in tega ni storila niti po dodeljenem dodatnem roku. Rok izpolnitve obveznosti, določen z besedami "v čim krajšem roku", je treba v primeru formularne pogodbe, ki jo je sestavila močnejša druga pogodbena stranka in v okoliščinah nevestnega in nepoštenega ravnanja te stranke, razlagati v korist šibkejši stranki kot primerno kratek rok. Kot dodatni rok za izpolnitev obveznosti pa je mogoče priznati več mesecev trajajoče ponavljajoče se pozive na izpolnitev obveznosti.
Zakon o sodnih taksah v 34. členu določa rok 60 dni za vložitev zahteve za vrnitev sodne takse v dveh primerih. V prvem primeru prične teči ta rok pri pomotnem plačilu od dneva plačila. V drugem primeru, ko je stranka plačala takso, čeprav je ni bila dolžna, ker sodno dejanje ni bilo opravljeno, pa začne teči rok 60 dni od dneva, ko je stranka zvedela, da sodno dejanje ni bilo opravljeno. Samo za ta drugi primer je določen tudi objektivni rok dveh let.
Podana je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz člena 354/II tč.13 v zv. s členom 381 ZPP, ker izpodbijani sklep o odmeri stroškov nima razlogov, tako da ga ni mogoče preizkusiti.
razlogi za pritožbo – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obračun obresti – dokazno breme tožnika (upnika)
Tožeča stranka mora predložiti dokaze o nastanku pogodbenega razmerja in plačilni obveznosti tožene stranke, kadar vtožuje plačilo obrestnega obračuna. Sodišče mora imeti možnost preveriti tudi čas plačine zamude. Šele takrat lahko sodišče zanesljivo govori o obveznosti plačila zamudnih obresti iz 279. člena ZOR.
spor majhne vrednosti - gospodarski spor - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Po členu 502 ZPP je šteti predmetni gospodarski spor kot spor majhne vrednosti, zato po določilu člena 467/I ZPP ni dovoljena pritožba, ki uveljavlja pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.