ZOR člen 614, 615, 616, 618, 641, 644, 614, 615, 616, 618, 641, 644.
gradbena pogodba - odgovornost za napake - odgovornost za solidnost gradbe - dolžnost obvestitve in izguba pravice
Če so na strehi gradbe napake, zaradi katerih streha hitreje propada, kot je to običajno, vendar pa zaradi njih ne prepušča vode, gre za stvarno napako, ne pa za napako, ki zadeva solidnost gradnje.
Če je izvajalec po obvestilu naročnika začel odpravljati napake, se kasneje ne more več sklicevati na to, da obvestilo ni bilo pravočasno, da tožba ni bila vložena v predpisanem roku in da so stroški za odpravo napak pretirani.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - tožba na ugotovitev ničnosti akta o ustanovitvi delniške družbe - likvidacija delniške družbe
Terjatev (denarna ali nedenarna), katere zavarovanje je zahtevano s predlogom za začasno odredbo, mora biti vsaj toliko določna, da je mogoče preveriti verjetnost njenega obstoja in določiti rok za opravičbo začasne odredbe.
Posledica sodbe o ugotovitvi ničnosti akta o ustanovitvi delniške družbe ni njena likvidacija, ampak je ničnosti tega akta lahko samo podlaga za tožbo na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register in šele sodbi, s katero bi bilo ugodeno takemu tožbenemu zahtevku, sledi likvidacija.
Lastniki in delavci nimajo pravice do ugovora zoper začasno odredbo, s katero je delniški družbi prepovedano razpolaganje z dobičkom za delitev dividend in plač.
sodba na podlagi pripoznave - najava zvišanja zahtevka
Ni podana kršitev postopka (po 5. ali 6. točki 2. odstavka 354. člena ZPP), kadar sodišče izda sodbo na podlagi pripoznave, čeprav tožeča stranka govori v tožbi o možnosti zvišanja tožbenega zahtevka.
Vročitev tožbe in vabila na glavno obravnavo po detektivski agenciji je bila pravilno opravljena. Pogoji za izdajo sklepa zaradi izostanka so bili podani.
ZPP (1977) člen 326, 326/1, 326/2, 326, 326/1, 326/2. ZOR člen 219, 219. ZDP člen 5, 5.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - devizna terjatev - zapadlost terjatve
Ni dovoljena uporaba devizne klavzule pri določanju višine najemnine, če ni dogovora med strankama. Sodišče ne more obsoditi nekoga na plačevanje najemnine vnaprej, razen preživnine, ker za to ni podlage v zakonu.
Če sklep o določitvi nujne poti v izreku ne opredeljuje načina uporabe nujne poti, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 13. tč. II. odst. 354. člena ZPP.
Tožena stranka sicer pravilno ugotavlja, da sodišče odloča o povrnitvi pravdnih stroškov glede na uspeh. Toda pri tem ni predvideno, da bi drobilo posamezna procesna opravila, marveč odloči po uspehu v vsej pravdi. Odločitev o stroških je akcesorne narave in po določilu tretjega odstavka 154. člena Zakon o pravdnem postopku sme sodišče celo odločiti, da mora ena stranka povrniti vse stroške nasprotne stranke, če nasprotna stranka s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka ni zmagala.
Toženka mora opustiti posest na spornem zemljišču in ga izročiti tožencu, vendar v takem stanju, kot je bilo tedaj, ko je tožnik pridobil lastninsko pravico.
pravica uporabe - pravica do vselitve in proste razpolage s stanovanjem
Določba 155. člena Stanovanjskega zakona se nanaša le na položaj tistih lastnikov stanovanj, katerih stanovanja so bila oddana v času administrativnega oddajanja stanovanj.
ZZZDR člen 12, 12. ZSR člen 5, 5/1, 5, 5/1, 5, 5/1.
izvenzakonska skupnost
Status uporabnika stanovanja domnevnega partnerja imetnika stanovanjske pravice (po členu 5/1 ZSR) je odvisen od rešitve vprašanja, ali je ta res živel v dalj časa trajajoči zunajzakonski skupnosti z imetnikom stanovanjske pravice. Skupnosti dveh oseb so lahko različne, tudi le ekonomske. Zunajzakonska pa mora vsebovati vsebinske značilnosti skupnosti zakonskih partnerjev osebnega in ekonomskega pomena (ki morajo biti vzajemnega značaja in obojestransko hotena in izpolnjevana), ki pa morajo trajati tudi dalj časa (ker prav zaradi takega daljšega časovnega trajanja postanejo zunanje manifestna). Ocena, ali gre za tako skupnost, ki je pravnega značaja (namreč ocena), pa je odvisna od vrste ugotovitev dejanskega značaja, ki so sestavine take skupnosti.
Ko dedič zatrjuje le, da določena zapustnikova izjava pomeni zapustnikovo ustno oporoko, ne gre za spor o dejstvih, ampak za uporabo prava. Zato napotitev na pravdo ni potrebna. O pravem vprašanju - ali izjava pomeni ustno oporoko - mora odločiti zapuščinsko sodišče.
Pri denarni terjatvi mora nevarnosti, da bo dolžnik onemogočil ali otežil izterjavo terjatve izhajati iz zavestnega ravnanja dolžnika, ki meri na to, da bo upniku onemogočil ali otežil izterjavo. Ne zadošča torej objektivna nevarnost, ki grozi upniku in se kaže na primer v tem, da je dolžnik v slabem finančnem stanju in segajo po njegovem premoženju drugi upniki, da mu grozi stečaj itd. Upoštevano je le tako namerno ravnanje, ki zmanjšuje dolžnikovo premoženje npr.
razprodaja pod ceno ali brezplačno izročanje premoženja tretjim osebam ipd., zaradi česar bo takrat, ko bo event. dovoljena izvršba le-ta onemogočena ali otežena (ker bo potrebno izpodbijati dolžnikova pravna dejanja po členih 280 - 285 ZOR).
Obstaja nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe, če je sodišče v izreku sodbe naložilo vsem trem tožencem nerazdelno plačilo dolga, v obrazložitvi pa je navedlo, da je glasom prisilne poravnave prvotoženec dolžan 84% priznanih terjatev, ostala dva toženca pa vsak po 8% priznanih terjatev.
mandatna tožba - pravni interes - izvršba na podlagi verodostojne listine
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vsebuje po novem tudi kondemnatorni del, v katerem sodišče dolžniku naloži, da v paricijskem roku poravna upnikovo terjatev. Ker se s tem v izvršilnem postopku pravnomočno ugotovi obstoj terjatve in tožencu naloži plačilo, tožniku, ki razpolaga z verodostojno listino, na podlagi katere je mogoče zahtevati izvršbo, praviloma ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev mandatne tožbe. Enako velja tudi za zahtevek iz redne tožbe, ki temelji na verodostojni listini.
stroški izvršilnega postopka - spor majhne vrednosti - izpodbijane sodbe
Če so izvršilni stroški postali edini in glavni zahtevek, velja tudi za njih določilo 467. čl. ZPP, da v sporu majhne vrednosti ni dovoljena pritožba o dejanskem stanju.
Če je tožena stranka ugovarjala sklepu o izvršbi, dejansko stanje med strankama ni nesporno, zato ne pride v poštev uporaba 469. čl. ZPP, po katerem lahko predsednik senata izda odločbo brez razpisa naroka.
pravica uporabe - pravica do vselitve in proste razpolage s stanovanjem
Če ni šlo za upravno-administrativno dodelitev stanovanja, ni pogojev za izselitev imetnika pravice uporabe in za to, da mu je občina kot tretje toženka dolžna priskrbeti drugo primerno stanovanje.
materialna pravnomočnost - res iudicata - identiteta - pravdna sposobnost - skupnost lastnikov - hišniško stanovanje
Za ugotovitev materialne pravnomočnosti iz člena 333/2 ZPP je potrebno ugotoviti obstoj identitete strank, identitete zahtevkov in identitete dejanske podlage. Ker se je v prejšnjem sporu toženec s sodno poravnavo zavezal izročiti hišnemu svetu prazno hišniško stanovanje, s sedanjim tožbenim zahtevkom pa tožeča stranka zahteva izpraznitev hišniškega stanovanja zaradi prenehanja opravljanja hišniške funkcije, je podana objektivna identiteta prejšnjega in sedanjega spora. Po čl. 77 ZPP je pravdna stranka lahko vsaka fizična in pravna oseba, kam pa spada tožeča stranka, doslej ni ugotovljeno. Dokazov, da so lastniki stanovanjske hiše organizirani kot pravna oseba v smislu noveliranega čl. 22 Stanovanjskega zakona v spisu ni in se ta lastnost tudi ne zatrjuje, v primeru, da so kot lastniki stanovanjske hiše mišljene fizične osebe, pa manjkajo imena teh oseb in njihovi naslovi ter seveda njihova pooblastila upravniku za zastopanje v tej pravdi. Če naj bi šlo za fizične osebe kot tožnike, bi morale biti individualizirane, torej opredeljeno navedene z imeni in naslovi.
ZTLR člen 52, 52. ZPP (1977) člen 188, 188. ZOR člen 73, 73.
služnostna pravica - pravni posel - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi - tožbeni zahtevek - eventualna kumulacija
Če je tožnica vedela, da je njen mož dovolil služnost preko njenega zemljišča in je dovolila izgradnjo vodovodne napeljave do toženčeve hiše ter to več let dopuščala, je šteti, da je tudi sama privolila v nastanek služnostne pravice. Napako v obličnosti je konvalidiralo izvajanje služnostne pravice. Pri eventualnem združevanju tožbenih zahtevkov je vodenje postopka prepuščeno sodišču prve stopnje. Zato ne gre za bistveno kršitev, če je sodišče odločalo o podrejenem tožbenem zahtevku, čeprav zavrnitev primarnega zahtevka še ni postala pravnomočna.