Glede na naravo upravne stvari, kot je odločanje o prošnji za pogojni odpust, je presoja zakonitosti izpodbijane odločbe s strani sodišča zadržana. Pri odločanju o prošnji za pogojni odpust gre namreč za del izvrševanja kaznovalne politike, zato sodišče izpodbijani akt, ki ga upravni organ izda po prostem preudarku, presoja samo prek tega, ali odločitev, ki mora biti obrazložena in se mora opirati na določilo 4. odstavka 109. člena KZ, prestane preizkus zakonitosti uporabe prostega preudarka (2. odstavek 25. člena ZUS) in če prestane preizkus t.i. testa razumnosti. Pogojni odpust ni pravica obsojenca, ampak je to privilegij, ki ga je lahko deležen tisti obsojenec, ki s svojim vedenjem med prestajanjem kazni v zavodu pokaže, da je pripravljen spremeniti in urediti svoje življenje tako, da ne bo več ponavljal kaznivih dejanj.
ZJS člen 20, 20/., 23, 55, 55/3. ZUP člen 4, 9. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-2.
javni sklad - razrešitev direktorja - predčasna razrešitev - bivalni razlogi - postopek razrešitve - možnost sodelovanja v postopku - kršitev pravil postopka
Javni sklad je ustanovljen predvsem za zadovoljevanje javnih potreb in javnih interesov, zato navedeno narekuje smiselno uporabo ZUP. Zato bi morala tožena stranka pred izdajo odločbe o razrešitvi dati tožnici možnost, da se izjavi o krivdnih razlogih za njeno razrešitev. Ker tega ni storila, je bistveno kršila določbe postopka.
Ker je trajanje programa eno od meril, na podlagi katerih se ponudbe ocenjuje, se ponudbe ne da oceniti, ker ne vsebuje vseh zahtevanih sestavin. Zato jo je bilo potrebno izločiti iz nadaljnjega postopka.
ZDen člen 8, 8. ZZad člen 74, 74. ZSKZ člen 14, 14.
kmetijska zemljišča v družbeni lastnini - denacionalizacija
Iz 2. odstavka 74. člena ZZad in 1. odstavka 14. člena ZSKZ izhaja, da je Republika Slovenija z ZSKZ postala lastnica še tistih kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov v družbeni lastnini, ki niso prešla v njeno last že na podlagi ZLPP, ZZad in drugih predpisov (1. in 2. odstavek 14. člena ZSKZ).
CZ člen 154, 154/1, 146, 146/1, 146/3, 59, 85, 85/3.
potrdilo o poreklu - naknadni obračun carinskega dolga - predhodni postopek carinskega skladiščenja - deklaracija na podlagi knjigovodskih vpisov - carina
V obravnavanem primeru je za odločitev o naknadnem obračunu relevantna okoliščina, da je tožnik imel dovoljenje za deklariranje na podlagi knjigovodskih vpisov po 3. točki 1. odstavka 59. člena CZ, zato se v tem primeru, tako kot pravilno ugotavlja tožena stranka, glede narave, carinske vrednosti in količine blaga v smislu 151. člena CZ upošteva po določbi 3. odstavka 85. člena CZ tista narava blaga, ki je veljala v trenutku začetka postopka carinskega skladiščenja za to blago. Za obravnavano blago v tem carinskem postopku sprostitve blaga v prost promet pa ni sporno, da je bilo v predhodni postopek carinskega skladiščenja prijavljeno brez predloženega potrdila o poreklu, saj je šele naknadno, že po prepustitvi blaga v izbran carinski postopek, tožnik predložil naknadno pridobljeno potrdilo o prometu (EUR.1), ki pa je bilo zavrnjeno, kar pa ni predmet tega spora.
ZDavP člen 1, 1/5. ZFPPod člen 27, 32, 27, 32. ZUP člen 50, 153, 50, 153.
sposobnost biti stranka - prenehanje družbe - izbris družbe iz sodnega registra po ZZFPPod - prevzem davčne obveznosti družbe - davek od dobička pravnih oseb - prometni davek
Pravna oseba je bila izbrisana iz sodnega registra na podlagi 1. odstavka 32. člena ZFPPod. Ob takem dejanskem in pravnem stanju bi morala tožena stranka postopati po relevantnih določbah ZUP, ki se v smislu 5. odstavka 1. člena ZDavP uporabljajo glede vseh vprašanj postopka, razen tistih, ki so v ZDavP drugače urejena. Glede na povedano se izkaže, da je v postopku pred organom druge stopnje nastopil nekdo, ki ne more biti več stranka. Tožena stranka pa posledično ni uporabila ustreznih določb ZUP, ki urejajo postopanje upravnega organa v takem primeru.
Le na kakršen koli način prizadeto zdravstveno stanje prosilca za azil ni zadostna podlaga za podelitev subsidiarne zaščite po ZAzil, saj mora nehumano ravnanje dosegati določeno stopnjo intenzivnosti (resnosti), da pride v okvir določila 3. člena MKVČP, 18. člena Ustave in 3. odstavka 1. člena ZAzil. Določilo 1. odstavka 3. člena MKOP je programske narave, kar v konkretnem primeru pomeni, da bi sodišče lahko presodilo, da je odstranitev dveh mladoletnih tožnikov (skupaj z ostalimi člani družine) iz Slovenije in njihova napotitev v BiH "nehumano ravnanje" v smislu točke b. 8 alineje 1. odstavka 2. člena ZAzil (v zvezi z določilom 2(e) in 15. in 18. člena Direktive št. 2004/83/EC) oziroma v smislu 3. člena MKVČP, če bi slabo zdravstveno stanje mladoletnih tožnikov, nujnost in zahtevnost procesa zdravljenja v Sloveniji, in možnosti za ustrezno nadaljevanje zdravljenja v izvorni državi izkazovale okoliščine, ki bi bile zadosti primerljive z dejanskimi okoliščinami iz citiranih primerov Salkić in drugi proti Švedski, Hukić proti Švedski, Rrustemaj in ostali proti Švedski. Odločitev o tem, ali je izvedensko mnenje v konkretnem sodnem postopku potrebno ali ne, je stvar argumentirane ocene sodišča na podlagi vseh razpoložljivih dejstev, ki so sodišču znana. Pri tem pa mora sodišče zlasti v azilnih zadevah paziti tudi, da dokazni predlog za postavitev izvedenca psihiatrične stroke ne pomeni zlorabe procesnih pravic v smislu izkoriščanja procesnih možnosti zgolj zaradi zavlačevanja in oteževanja postopka, glede na to, da je v azilnih postopkih realno pričakovati, da je velika večina zavrnjenih prosilcev za azil v osebni (čustveni) stiski zaradi obveznosti zapustitve Slovenije po pravnomočno končanem azilnem postopku. Akt odstranitve prosilca za azil iz države lahko pomeni poseg v pravico zasebnosti pod pogojem, da je na podlagi specifičnih dejanskih okoliščin primera možno prosilcem za azil priznati, da so si v Sloveniji ustvarili zasebnost v smislu "doma" in zaznavne socialne integracije v slovensko družbo, četudi v Sloveniji ne bivajo na drugi pravni podlagi, kot na podlagi dejstva, da so prosilci za azil. Če je država bivanje tožnikov tolerirala več let, ko so trajali postopki za izdajo raznih upravnih dovoljenj, in če je azilni postopek brez krivde tožnikov trajal od 23. 12. 2004, pri čemer tožnikom glede na sodbo Upravnega sodišča v zadevi U ... in Vrhovnega sodišča v zadevi I Up ... ni mogoče očitati, da niso imeli utemeljenih pričakovanj za morebitno dodelitev subsidiarne zaščite, v tem obdobju pa so si ustvarili v Sloveniji dom v smislu varstva njihove zasebnosti, potem je ukrep, da morajo nemudoma zapustiti Slovenijo nesorazmeren oziroma ni nujen in je zato v nasprotju z določilom 8. člena MKVČP in 35. členom Ustave v zvezi z določilom drugega stavka 3. odstavka 34. člena ZAzil.
pravno nasledstvo - pravno nasledstvo po izbrisu družbe - pravni interes za tožbo - vročitev odmerne odločbe
Ker se v konkretnem primeru pravno nasledstvo po izbrisani družbi ni ugotavljalo po izbrisani družbi ni ugotavljalo, odločba pa je bila vročena izključno pooblaščencu izbrisane družbe, z njo se vsaj zaenkrat še ne odloča o davčnih obveznostih obeh tožnikov. O tem bo odločeno šele, ko (in če) jima bo kot pravnima naslednikoma izbrisane družbe izdana in vročena odločba. Dokler pa temu ni tako, odločba zanju ne učinkuje, posledično pa to pomeni, da kot tožnika v tem upravnem sporu nimata interesa za tožbo.
odškodnina - pravica prejšnjega lastnika pridobiti odškodnino od tuje države - denacionalizacijski upravičenec
Če je imel prejšnji lastnik podržavljenega premoženja za premoženje, podržavljeno v Sloveniji, pravico dobiti odškodnino od tuje države, ni upravičen po ZDen, v takem primeru pa niso upravičenci po 12. členu ZDen tudi njegovi pravni nasledniki. Pri odločanju o tem, ali je imela oseba pravico dobiti odškodnino od tuje države, se upoštevajo mirovne pogodbe in meddržavni sporazumi, pa tudi pravica po zakonih tujih držav.
pravni naslednik - državljanstvo upravičenca do denacionalizacije - denacionalizacijski upravičenec
Če upravičenec na predloži potrdila o državljanstvu, mora upravni organ po uradni dolžnosti zahtevati izdajo ugotovitvene odločbe o državljanstvu (24. člen Navodila za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo). Ker upravni organ ni tako ravnal, ni imel podlage za zaključek, da tožnik ni upravičenec iz 12. člena ZDen.
Tožeča stranka je bila zaradi prenosa svojega družbenega kapitala na Sklad RS za razvoj oziroma na Slovensko razvojno družbo pred uveljavitvijo ZLPP zavezana k lastninskemu preoblikovanju oziroma privatizaciji po ZPPOLS oziroma sedaj veljavnem ZZLPPO,ki sta našteta v določbi 1.odstavka 24. člena ZLPZ/-1, kar pomeni, da lahko delnice pridobi le na odplačni način.
Če za osebo oziroma organ, ki je izvajal pravno pomoč, obveznost vrniti napotnico strokovni službi za brezplačno pravno pomoč, iz napotnice ne izhaja, je do plačila storitev brezplačne pravne pomoči praviloma upravičena.
ZDavP člen 21, 21/2, 21, 21/2. ZUP člen 260-1, 268, 268/2, 9, 247, 260, 260-1, 268, 268/2, 9, 247, 260.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - odločanje organa druge stopnje o pritožbi
Sodišče ugotavlja, da tožena stranka v izreku izpodbijane odločbe res ni uporabila izraza "odpravi", ki je uporabljen v 2. odstavku 21. člena ZDavP, pač pa izraz "nadomesti", vendar po stališču sodišča tako iz izreka kot tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe dovolj jasno izhaja, da je bil prvostopni sklep v tem delu odpravljen in spremenjen, ne pa popravljen, kot to navaja tožnik v tožbi. Uporaba drugačnega izraza, kot je določen v ZDavP, zato po mnenju sodišča v konkretnem primeru ne predstavlja take bistvene nepravilnosti, ki bi narekovala odpravo izpodbijane odločbe. Delna odprava prvostopnega sklepa ima res pravne učinke ex tunc, vendar pa to ne vpliva na samo dejstvo začetka postopka obnove postopka, na katerega se enomesečni subjektivni rok nanaša.
URS člen 25, 15, 19, 23, 25, 15, 19, 23. ZAzil člen 27, 39, 40a, 27, 39, 40a. ZUS-1 člen 66, 4, 28, 33, 28, 33, 66, 4.
načelo zakonitosti - učinkovito pravno sredstvo - azil - omejitev gibanja - načelo sorazmernosti
Prosilcu za azil se lahko omeji gibanje oziroma osebno svobodo samo v skladu z določilom 27. člena ZAzil. Določilo 40.a člena ZAzil ne daje samostojne - to je od določila 27. člena ZAzil neodvisne - pravne podlage za omejitev gibanja oziroma osebne svobode, saj mora biti po ustavno-pravni praksi in po praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (člen 5(1)(f) MKVČP, načelo proporcionalnosti in prepoved arbitrarnega odločanja) omejitev osebne svobode določno opredeljena v zakonu, tako da ureditev ne dopušča samovoljnega poseganja v omenjeno pravico. Iz določila 19. člena Ustave in 3. odstavka 15. člena Ustave izhaja, da je treba pri uporabi določila 19. člena Ustave uporabiti tudi načelo sorazmernosti. To pa izrecno zahteva tudi določilo 1. odstavka 27. člena ZAzil, ki določa, da se gibanje lahko omeji, "če je to potrebno" /.../. Iz tega sledi, da tožena stranka sicer ima možnost, da bodisi omeji gibanje oziroma prostost osebi ali pa ne, čeprav so pogoji za omejitev gibanja oziroma prostosti podani. Vendar pa v primeru, če tožena stranka tak ukrep izda, mora biti iz sklepa razvidno, da je bila takšna odločitev potrebna. Tožena stranka mora načelo sorazmernosti v navedenem obsegu testa "potrebnosti" uporabiti tudi pri izbiri ukrepa po določilu 2. odstavka 27. člena ZAzil, kajti že iz samega ZAzil izhaja, da je prepoved gibanja izven določenega območja milejši ukrep od prepovedi gibanja izven azilnega doma, ki je po splošno znanih dejstvih tudi milejši ukrep od omejitve gibanja izven njegove izpostave, in kamor je zaradi določila 3. odstavka 27. člena ZAzil mogoče šteti Center za tujce v Postojni. Iz besedila določila 1. odstavka 40.a. člena ZAzil ne izhaja, da "nastanitev" v smislu tega določila pomeni omejitev gibanja oziroma poseg v osebno svobodo v bistveno primerljivih okoliščinah, kot je omejitev gibanja oziroma poseg v osebno svobodo po 27. členu ZAzil, čeprav je predmetni spor to dejansko primerljivost izkazal. Ker pa mora biti omejitev osebne svobode določno opredeljena v zakonu, kot to izhaja iz citirane sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in Ustavnega sodišča RS, tožena stranka samo na podlagi 1. odstavka 40a. člena ZAzil nima pravne podlage za omejevanje gibanja oziroma osebne svobode tožnika.
ZTuj-1 člen 65/3, 32, 32/1, 65, 65/3, 32, 32/1, 65. ZUP člen 214, 214/5, 214, 214/5. ZUS-1 člen 40, 40/3, 40, 40/3.
obrazložitev odločbe - dovoljenje za začasno prebivanje - odločanje po prostem preudarku
Ker pooblastilo za odločanje na podlagi prostega preudarka ne vsebuje hkrati tudi pooblastila za neupoštevanje postopkovnih pravil, po katerih mora tudi obrazložitev odločbe izdane po prostem preudarku vsebovati razloge, s katerimi je organ utemeljil, zakaj je v mejah pooblastila, ki mu ga daje predpis, odločil tako, kot je, navedeno po presoji sodišča pomeni, da tožena stranka s tem, ko svoje odločitve ni ustrezno obrazložila, ni ravnala po pravilih postopka, to pa je vplivalo na zakonitost oziroma pravilnost odločitve.
upravni spor - zavrženje tožbe - postopek sprejemanja predloga akta
Dejavnosti, ki jih v postopku sprejemanja predloga akta izvaja občinska uprava, nimajo pravne norme posamičnega akta, s katerimi se odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika niti se z njim ne posega v ustavne pravice posameznika. Za presojo pravilnosti postopka sodišče nima pravne podlage.
ZUP (1986) člen 61, 61/2, 230, 230, 61/2, 61. ZUS-1 člen 63, 63/1, 63, 63/1.
pooblastilo - smrt stranke - ugotovitev državljanstva - obnova postopka - zavrženje pritožbe
Pooblastilo ne preneha, če stranke umre, izgubi procesno sposobnost ali če se zamenja njen zakonski zastopnik; pravni naslednik stranke oziroma nov zakonski zastopnik pa lahko prejšnje pooblastilo prekliče. Ker tožnik ni izkazal, da bi bilo pooblastilo preklicano, je bila vročitev sklepa z vročitvijo tožnikovi ženi kot pooblaščenki pravilna.
URS člen 157, 157. ZVSI člen 47, 53, 54, 47, 53, 54. ZUS-1 člen 1, 2, 2/2, 1, 2, 2/2.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - namen upravnega spora
Namen upravnega spora je zagotoviti sodno varstvo pravic in obveznosti posameznikov v smislu 23. člena Ustave, kadar so posamezniki nosilci določenih pravic oziroma pravnih interesov. Tožnik v tožbi ne navaja, pa tudi iz izpodbijanega akta ne izhaja, da izpodbijani sklep pomeni odločitev o izgubi statusa študenta, poleg tega tudi "vsaka odločitev, ki pomeni izgubo statusa študenta", tako kot tudi "vsaka druga zadeva, povezana s študijem" (v smislu 47. člena ZVSI) ne more biti predmet presoje zakonitosti v upravnem sporu, saj mora stranka v takšni tožbi tudi utemeljiti, da gre za pravico oziroma obveznost v smislu 23. člena Ustave v zvezi z določilom 1. odstavka 157. člena Ustave in 1. člena ZUS-1. Pravno sredstvo zoper odločitev o ocenjevanju v pedagoškem procesu je urejeno v 53. in 54. členu ZVSI in ti dve določili upravnega spora ne predvidevata.
status zemljišča - odškodnina za podržavljeno zemljišče
Kot dokaz pri ugotavljanju statusa zemljišč se lahko uporabijo tudi planski akti, prejšnje države, tj. planski akti, sprejeti na podlagi Gradbenega zakona, sprejetega v letu 1931. Ta zakon je bil sicer razveljavljen z Zakonom o razveljavitvi pravnih predpisov, izdanih pred 6. 4. 1941 in med sovražno okupacijo, vendar so se njegove določbe lahko uporabljale kot pravna pravila.