ZUS-1 člen 65, 65/1, 65, 65/1. Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov člen 26, 26.
sprememba izpodbijanega akta - specializacija zdravnikov - upravni spor
Na podlagi 1. odstavka 26. člena Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov, ob upoštevanju narave upravnega odločanja in napotkov sodbe tega sodišča opr. št. U ... z dne 22. 12. 2005, bi morala tožena stranka, ob odločitvi, po kateri se pritožbi tožeče stranke ugodi, odločbo prvostopnega organa odpraviti v celoti in ne le v 12. točki izreka, ki se nanaša na tožečo stranko.
V obravnavanem primeru gre za tako imenovani materialni prekluzivni rok, v katerem mora upravičenec do vračila trošarine vložiti zahtevek, torej uveljavljati materialno pravico. Materialnih rokov pa ni mogoče podaljševati, tudi ne na podlagi določbe 2. odstavka 101. člena ZUP, ki se uporablja le za procesna dejanja in procesne roke. Ker gre za materialni prekluzivni rok, tudi ni pomembno, ali se rok izteče na dan, ko organi ne delajo.
Tožeča stranka v carinskem postopku ne more zahtevati vračila plačanega carinskega dolga, ki ga je bila dolžna plačati, če je hotela blago na svojo lastno prošnjo odkupiti in se izogniti ukrepu obveznega odvzema blaga, zato niso izpolnjeni pogoji za vračilo plačanega carinskega dolga iz 2. odstavka 158. člena CZ, saj je bil carinski dolg zakonsko dolgovan.
Skladno z določbo 2. odstavka 158. člena CZ se obresti za plačan carinski dolg plača le, če je do zahtevka za povračilo plačane carine prišlo zaradi velike malomarnosti carinskega organa. Da je carinski organ zavezan k vračilu zneska carinskega dolga z obrestmi izključno na podlagi zahtevka stranke in samo v primeru, če je takšno vračilo posledica malomarnega ravnanja carinskega organa, izhaja tudi iz določb Uredbe za izvajanje Carinskega zakona.
ZJU člen 163/3, 91, 91/1, 163. ZUS-1 člen 63, 63/1, 63, 63/1.
razrešitev naziva - prevedba v uradniški naziv - nova sistematizacija delovnih mest - razporeditev na drugo delovno mesto - javni uslužbenec
Ker je tožena stranka ugotovila, da ni možna razporeditev tožnice na delovno mesto višjega svetovalca, je pravilna njena ugotovitev, da je treba pri prvi razporeditvi tožnico najprej razrešiti naziva in jo nato imenovati v najvišji naziv.
izjemno napredovanje - soglasje uradnika - prerazporeditev javnega uslužbenca
Ker gre za izjemno napredovanje po določilu 5. odstavka 120. člena ZJU in ne za premestitev po določbi 147. člena ZJU, po katerem se javni uslužbenec lahko premesti na drugo delno mesto zaradi delovni potreb "brez soglasja" ali "s soglasjem" oziroma "na lastno željo", delodajalcu pred imenovanjem v uradniški naziv ni treba pridobiti soglasja uradnika.
Ocena uradnika, ki jo je izdelal nadrejeni, in sklep o potrditvi ocene ne štejeta med akte, ki se jih lahko izpodbija v upravnem sporu. Ocena ni akt o pravici ali obveznosti iz delovnega razmerja, učinkovala bi šele tedaj, ko bi vplivala na napredovanje uradnice v višji naziv oziroma ko bi bila uporabljena kot podlaga za ugotovitev njene nesposobnosti.
ZPlaP člen 3, 21, 3, 21. ZDavP-1 člen 130, 144, 130, 144, 130, 144.
izvršba na denarna sredstva na transakcijskem računu - premoženje davčnega dolžnika - davčna izvršba
Sredstva na tožničinem transakcijskem računu predstavljajo njeno premoženje, ki je, ob ugotovitvi, da ne gre za denarne prejemke, ki so iz davčne izvršbe izvzeti, lahko predmet davčne izvršbe (1. odstavek 130. člena ZDavP-1). Ugovor, da ta sredstva niso tožničina, bi kvečjemu lahko podali tretji, to so oškodovanci - tožničine stranke (glej 143. člen ZDavP-1). Tako tožnica ni legitimirana za ugovor, da sporna denarna sredstva niso njeno premoženje. Ker sporni prejemek kot tak ni izvzet iz davčne izvršbe, z razlogom, ki ga uveljavlja, pa tožnica ne more biti uspešna, ni podlage za odpravo oziroma razveljavitev že izvršenih dejanj v postopku davčne izvršbe, to je za vračilo spornega zneska.
Ob upoštevanju dejstva, da je po odločbi z dne 13. 4. 1999 tožnica dolžna odstraniti prizidke zgrajene na parc. št. 10/2 k.o. C. in zasuti gradbene jame, sodišče ni imelo podlage za sklep, da bo z izvršitvijo navedenih dejanj, storjeno kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari, ki ga po 2. odstavku 224. člena KZ stori tisti, ki tujo stvar poškoduje, uniči ali napravi nerabno, in je povzročena škoda velika. Subjektivna plat kaznivega dejanja namreč ni podana, saj ne izhaja, da bi urbanistični inšpektor izdal odločbo, z namenom, da bi z izvršitvijo izreka odločbe prišlo do poškodovanja oz. uničenja nepremičnin tožeče stranke ali koga drugega, pač pa je bila inšpekcijska odločba izdana v skladu s pooblastili, ki jih inšpektorju dajejo zakonski in podzakonski predpisi.
Sodišče zaključuje, da je stališče tožene stranke, da je edini ustrezni postopek, na katerega napotuje 29. člen ZENDMPE nepravdni postopek napačno, zato bo morala tožena stranka v ponovnem postopku ugotoviti, ali je tožeča stranka v 30 dnevnem roku od prejema poziva pri pristojnem sodišču sprožila ustrezen sodni postopek, to pa je tako nepravdni kot tudi pravdni postopek ter na tej podlagi odločiti o zakonitosti prvostopenjske odločbe.
Pooblastilo za odločanje obsega tudi pooblastilo za vodenje postopka pred odločitvijo. Pri tem pa 319. člen ZUP določa, da morajo državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblasti na primeren način objaviti, katere uradne osebe so pooblaščene za odločanje o upravnih stvareh, iz česar sledi, da pooblastila osebe, ki je odločala na drugi stopnji, ni potrebno dokazovati v izdani odločbi, pač pa na primeren način objaviti.
odredba o javni razgrnitvi spremembe lokacijskega načrta - upravni akt
Odredba o javni razgrnitvi spremembe lokacijskega načrta (sprememba za območje začasne garažne hiše) in Odredba o podaljšanju javne razgrnitve spremembe lokacijskega načrta (sprememba za območje začasne garažne hiše) nista upravna akta v smislu 2. odstavka 2. člena ZUS-1, saj z njima ni poseženo v pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznika.
ZBPP člen 23, 23/1, 23, 23/1. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64, 64/1.
otrok, ki se šola - status študenta - podatki uradne evidence - brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - vzdrževani družinski člani
Ker so se podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije tekom postopka še pred izdajo odločbe spremenili, bi se morala tožena stranka do podatkov uradne evidence opredeliti oziroma morebitne nejasnosti raziskati.
ZUP člen 240/2, 235, 235/1, 240, 240/2, 235, 235/1, 240.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - upravni postopek
Ob prejemu pritožbe organ prve stopnje preizkusi, ali so izpolnjeni formalni pogoji za vsebinsko odločanje o pritožbi. Če je pritožba prepozna, jo organ prve stopnje s sklepom zavrže. Nepravočasno vložena pritožba se zavrže iz procesnih razlogov, zato takšne pritožbe ni treba presojati glede njene utemeljenosti. Iz istega razloga takšnih tožbenih ugovorov ne more presojati sodišče.
Ker je predmet odločanja v zadevi odkup stanovanja po Stanovanjskem zakonu, je treba ta spor uvrstiti med spore iz "premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij" iz 1. člena ZPP, o katerih se odloča v pravdnem postopku.
ZZZDR člen 123, 123. ZBPP člen 23, 23/2, 23, 23/2. ZUS-1 člen 63, 63/1, 63, 63/1.
status študenta - finančni pogoj - vzdrževani družinski člani - otrok, ki se šola - brezplačna pravna pomoč
Če ima otrok prosilca status izrednega zaposlenega študenta, ki si sam iz neznanega vira prihodkov plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje, ni oseba, ki so jo starši dolžni vzdrževati, in ni družinski član v smislu 2. alinee 23. člena ZBPP.
Statusne spremembe gospodarskih družb, ki narekujejo uporabo pravil o pravnem nasledstvu, je treba vpisati v sodni register. Tudi če gre za ustanovitev pravne osebe na isti lokaciji, z istim premoženjem, ki se ukvarja z isto dejavnostjo, in celo z istim imenom, to še ne pomeni, da gre za pravno nasledstvo v statusnem smislu.
davek na motorna vozila - nadaljnja prodaja novih motornih vozil - davčna osnova za obračun DDV - DDV
12. člen ZDMV (glede davčne osnove za DDV) velja le za proizvajalce in uvoznike, ki so tudi zavezanci za obračunavanje in plačevanje DMV po 1. odstavku 4. člena. To pa ne velja za nadaljnji promet z novimi vozili, saj v tem primeru npr. uvoznik nastopa v vlogi trgovca in je dolžan obračunati DDV od davčne osnove po določbi 21. člena ZDDV, torej vanjo vključiti tudi DMV (in ne po 22. členu ZDDV kot pri uvozu), na računih pa ni dolžan posebej izkazati DMV.
oplemenitenje - prejemnik storitev kot plačnik DDV - kraj opravljanja prometa storitev - storitev tujega dobavitelja na premičnini - DDV
V obravnavanem primeru ne gre za dvojno obdavčenje, kot zmotno zatrjuje tožnik, temveč za dva obdavčljiva prometa po ZDDV, zato sodišče sklicevanje tožnika na prakso ES in prepoved dvojne obdavčitve in načelo nevtralnosti kot brezpredmetno zavrača. V zadevi ni sporno, da tožnik, kot prejemnik storitev na premičnini (opremi), ki jo je opravil tuji dobavitelj, ki nima zastopnika v Sloveniji in ki jo je tožnik v naslednjem prometu prodal, po treh prejetih računih tega tujega dobavitelja ni obračunal in plačal izhodnega DDV. Tudi po mnenju sodišča je bil v tem primeru najprej opravljen promet storitev tujca na območju RS na premičnini in je pravna podlaga za obdavčitev tožnika z DDV v 3. d) točki drugega odstavka 17. člena ZDDV v povezavi z nastankom obveznosti po 2. oz. 3. odstavku 19. člena ZDDV in plačnikom DDV po 2. točki 12. člena ZDDV.