ZUP člen 237, 146, 194, 214, 7, 9, 138, 237, 146, 194, 214, 7, 9, 138. ZUOPP člen 20, 31. ZUS-1 člen 59, 59/2, 59/3, 59/3, 59, 59/2.
načelo zaslišanja stranke - učinkovito pravno sredstvo - dostop do sodišča
Po ustaljeni upravno-sodni praksi morajo odločbe, ki so izdane v postopkih, v katerih se organ opira na mnenje zdravniških in drugih izvedenskih komisij, v obrazložitvi vsebovati tudi bistveno dejansko stanje in razloge za odločitev, ki so izvedeniško komisijo vodile pri končnem sklepanju in za katere uradna oseba, ki vodi postopek, meni, da so podlaga za odločitev. Četudi iz določila 31. člena ZUOPP in določb o pritožbenem postopku izrecno ne izhaja, da imajo starši otroka pravico, da se pred izdajo odločbe izrečejo do ugotovljenih dejstev in okoliščin, ki so pomembne za odločbo, je treba upoštevati, da je to bistvena procesna pravica strank po ZUP katere nespoštovanje pomeni bistveno kršitev določb postopka.
postopek, začet pred uveljavitvijo ZDavP - tek zamudnih obresti
V konkretnem primeru, ko postopek še ni pravnomočno končan, je treba, ne glede na to, da se je nesporno začel še pred uveljavitvijo ZDavP, šteti, da gre za zadevo iz 406. člena ZDavP-1 in upoštevati odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-356/02-14 z dne 23. 9. 2004.
zamudne obresti od neupravičeno oziroma preveč odmerjenih obresti - vračilo zamudnih obresti
ZDavP ob uporabi pojmov "davek" in "obresti" ni dosleden. V posameznih določbah oziroma naslovih poglavij so namreč s pojmom "davek" zaobjete tudi obresti, v posameznih določbah pa temu ni tako. Zamudne obresti so res stranska terjatev glavne denarne obveznosti in je zanje značilna akcesornost, vendar pa po presoji sodišča v davčnem postopku obresti strankam (upravičencem oziroma zavezancem) ne pripadajo, če to v zakonu ni izrecno določeno. V 4. odstavku 95. člena ZDavP pa ni (izrecno) določeno, da bi davčnemu zavezancu od neupravičeno odmerjenih ali preveč odmerjenih obresti pripadale obresti. Tako sodišče sodi, da po ZDavP od neupravičeno odmerjenih ali preveč odmerjenih obresti strankam obresti ne pripadajo.
Ustava Republike Slovenije (URS) člen 156, 156. ZVO-1 člen 185, 188, 185, 188.
legitimno pričakovanje - koncesija
Tožbeni ugovor, da je tožnik imel utemeljeno pričakovanje, da bo lahko sklenil z občino koncesijsko pogodbo, kar je mogoče v upravnem sporu šteti kot ugovor legitimnih pričakovanj kot splošnega pravnega načela, pa je do tolikšne mere pavšalen, da sodišče ni imelo podlage za ravnanje po 156. členu Ustave.
ZMK člen 1, 1. ZUP člen 260/1-4, 171, 260, 260/1, 260/1-4, 171, 260, 260/1.
predhodno vprašanje - ugotavljanje datuma smrti - ugotovitev državljanstva - obnova postopka - obnovitveni razlog
Zakon o matičnih knjigah določa, da imajo matične knjige, izpiski iz matičnih knjig in potrdila, ki se izdajajo na podlagi matičnih knjig, dokazno moč javnih listin (1. člen). Zanje velja domneva, da je tisto, kar se v matični knjigi potrjuje ali določa, resnično. Čeprav je tožnik razpolagal s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča, ki je pogrešanega razglasil za mrtvega, bi tožnik z uspehom uveljavljal obnovitveni razlog iz člena 260/1-4 ZUP le, če bi iz vpisa v matični knjigi izhajalo, da je ugotovljen drugačen datum smrti, kot ga je ugotovil organ prve stopnje.
prihod iz izključno ekonomskih razlogov - pospešeni ali redni postopek - očitno neutemeljena vloga za azil
Tožnik sicer res navaja svoje slabe ekonomske razloge ter željo, da bi jih z odobritvijo azila izboljšal, vendar te razmere jasno opredeljuje predvsem kot vzrok izpostavljenosti ravnanju, ki bi utegnilo - predvsem glede na tožnikovo starost - ustrezati pravnemu standardu resne škode, kot ga vzpostavlja postavka (b) 2. alinee 3. točke 1. odstavka 2. člena ZAzil. Ocena tega ravnanja bi po presoji sodišča morala biti težišče tega azilnega postopka. Na podlagi tožnikovih izjav tako ni mogoče zaključiti, da so njegovi razlogi za prihod izključno ekonomske narave, kot to zahteva 2. alinea 2. odstavka 35. člena ZAzil. Zato po oceni sodišča niso bili izpolnjeni pogoji za odločanje tožene stranke v pospešenem postopku.
ZDIJZ člen 15, 15/1, 15, 15/1. ZInfP člen člen 11, člen 11. ZGD-1 člen 39, 39/2, 39, 39/2.
poslovna skrivnost - vročanje pooblaščencu - jezik v postopku - dostop do informacij javnega značaja
Tožena stranka po oceni sodišča ni izkazala, da nikakor ni mogla vedeti, da tožnika zastopa pooblaščena odvetniška družba. Po določilu 62. člena ZUP mora organ upravni postopek voditi v slovenskem jeziku, kar pomeni, da bi tožena stranka lahko - če se je odločila, da bo sama prevedla poziv - skladno z načelom iz 7. člena ZUP tožniku poslala poziv v slovenščini in angleščini, ne pa samo v angleščini. Določilo 11. člena ZInfP ne določa, da tožena stranka lahko opravi procesno dejanje v zvezi s pregledom dokumentacije prizadete stranke, da bi ugotovila, ali gre za poslovne skrivnosti, brez prisotnosti te stranke, ki je upravičenka do predmetne poslovne informacije, ampak to določilo pomeni, da tožena stranka lahko opravi določena procesna dejanja, na primer v zvezi s pregledom poslovne dokumentacije določene prizadete stranke, brez prisotnosti drugih strank zaradi tega, da bi se preprečil dostop do te informacije drugim strankam, pri čemer mora biti tovrstna procesna omejitev tudi potrebna, ker predmetno določilo to zahteva.
Po mnenju sodišča bi glede na prevladujoč javni interes v davčnih postopkih, da se obvezna javna dajatev čimprej izterja, morala tožeča stranka za odložitev izvršbe izpodbijane odločbe izkazati okoliščine, ki bi bile močnejše od podanega javnega interesa, ob tem da bi tudi konkretno morala navesti okoliščine o nastanku težko popravljive škode.
pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - sestavni deli odločbe - obrazložitev odločbe - velike družbe
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, na podlagi katerih podatkov tožena stranka ugotavlja, da je tožnik velika družba. Tožena stranka tudi ne odgovori na navedbe tožnika glede izpolnjevanja merila števila zaposlenih in čistih prihodkov od prodaje, kakor tudi ne glede omejitvenih razlogov v zvezi z zatrjevanjem tožnika, da je vključen v konsolidacijo kot nadrejena družba. Gre za relevantne okoliščine, ki pa jih sodišče ne more preizkusiti, zato je odločitev tožene stranke nezakonita.
ZPP člen 19, 23, 23, 19. ZPIZ-1 člen 103, 103. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5, 5/1, 5, 5/1, 5, 5/1.
stvarna pristojnost - podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi - invalid
V obravnavani zadevi tožnik uveljavlja pravico do pravnega varstva v zvezi z ugotovitvijo razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu 103. člena ZPIZ-UPB3. Predmet odločanja v tem sporu je torej vprašanje prenehanje delovnega razmerja, kar je po presoji sodišča glede na naravo spora uvrstiti med individualne delovne spore, to pa pomeni stvarno pristojnost Delovnega sodišča po točki a) 1. odstavka 5. člena ZDSS-1.
Upravni akti v smislu ZUS-1 niso tisti akti, izdani na podlagi pravnih sredstev, ki zgolj posegajo v veljavnost upravnega akta in ne pomenijo zaključka odločanja o zadevi (5. člen ZUS-1), torej tisti akti, ki akt prve stopnje zgolj odpravijo in vrnejo v ponovni postopek odločanja. Takšni akti tudi v izreku ne vsebujejo odločitve o pravici oziroma obveznosti posameznika in zato ne vplivajo na vsebino prvostopenjskega upravnega akta. V upravnem sporu se sme izpodbijati tisti akt, ki v izreku vsebuje meritorno odločitev, torej vsebinsko opredelitev pravic ali obveznosti stranke oziroma zavrnitev strankinega zahtevka o priznanju pravice ali pravne koristi, ki izhaja iz materialnega prava.
Po določilih zakona glede na ugotovljeno dejansko stanje v obravnavanem primeru tožeča stranka ne ustreza definiciji primarnega davčnega zavezanca po 1. odstavku 13. člena ZPD. Ker 6. in 7. člen ZPD ne določata podlage za določitev davčnega zavezanca in obračun prometnega davka od prometa proizvodov, prvostopni davčni organ in tožena stranka pa nista obrazložila, na kateri zakonski podlagi je davčna obveznost naložena tožeči stranki kot kupcu, sta nepravilno uporabila določbe ZPD, ki se nanašajo na določitev davčnega zavezanca in v tej smeri tudi nista ugotavljala dejanskega stanja.
neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč - vrnitev prejete brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč
Za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč se šteje že plačana brezplačna pravna pomoč, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov.
dokazni standard verjetne kršitve 3. člena MKVČP - dokazovanje z izvedencem - zloraba procesnih pravic - strah pred preganjanjem - nehumano ravnanje - ocena verodostojnosti informacij o državi izvora - subsidiarna zaščita
Nasilna dejanja, ki pomenijo preganjanje v smislu 2. odstavka 1. člena ZAzil, so sicer lahko fizične ali psihične narave, vendar morajo biti v obeh primerih dovolj intenzivna. Z vidika izpolnjevanja pogojev za azil ni dovolj, da je tožnika strah pred preganjanjem (subjektivni element preganjanja), ampak mora biti njun strah tudi utemeljen (objektivni element preganjanja). V konkretnem primeru pa njun strah ni (objektivno) utemeljen že zaradi tega, ker zatrjujeta dejanja preganjanja, ki ne morejo biti dejanja preganjanja po 2. odstavku 1. člena ZAzil in zato za obstoj utemeljenega strahu pred preganjanjem niti ni bilo potrebno ugotavljati objektivnega stanja v izvorni državi prek določenih poročil. Ni mogoče vnaprej dajati ali odvzeti verodostojnosti nobenemu viru; vsi viri o stanju v izvornih državah so v azilnem postopku načeloma uporabljivi, njihova (ne)verodostojnost pa mora biti konkretno utemeljena. V obravnavanem upravnem sporu je relevantno "zdravstveno stanje" tožnika v Sloveniji in vpliv vrnitve tožnika v izvorno državo na njegovo zdravstveno stanje z vidika standardov iz 3. člena MKVČP. Tudi v tem smislu zdravstveno stanje prosilca za azil lahko pomeni pravno relevantno dejansko stanje za odločanje o azilu po 2. odstavku 1. člena ZAzil oziroma po Ženevski konvenciji v povezavi z določilom 9. člena Direktive št. 2004/83/EC, vendar le v primeru, če so ob tem izpolnjeni (tudi) vsi pogoji za podelitev statusa begunca po 2. odstavku 1. člena oziroma po Ženevski konvenciji ob upoštevanju Direktive št. 2004/83/EC. Argument tožene stranke, da tudi po MKVČP zdravstveno stanje ne more biti podlaga za podelitev azila, je neumesten, ker MKVČP pravice do azila sploh ne ureja. Zdravstveno stanje prosilca za azil pa je lahko podlaga za podelitev subsidiarne zaščite po 3. odstavku 1. člena ZAzil ob upoštevanju določb V. poglavja Direktive št. 2004/83/EC, če bi vrnitev prosilca za azil v izvorno državo pomenila nehumano ali poniževalno ravnanje (tudi mučenje) po 8. alineji 1. odstavka točke b.) 2. člena ZAzil. Dokazni standard, ki ga je glede na prakso Evropskega sodišča za človekove pravice treba upoštevati za ugotavljanje verjetnosti tovrstnega tveganja, je, da mora tožena stranka oziroma sodišče ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za verjetnost, ki dosega stopnjo realne možnosti, da bi oseba, če bi bila vrnjena v izvorno državo, bila podvržena realnemu tveganju za kršitev omenjene zavarovane dobrine. Sistem varstva človekovih pravic iz MKVČP, ki ga zagotavlja sodna prakse ESČP je subsidiaren glede na sistem varstva teh pravic, ki ga zagotavljajo države podpisnice, kar pomeni, da države podpisnice MKVČP lahko sprejmejo višje standarde, kot jih vzpostavlja ESČP. V skladu z določilom 243. člena ZPP sodišče izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Odločitev o tem, ali je izvedensko mnenje v konkretnem sodnem postopku potrebno, ali ne, je stvar argumentirane ocene sodišča na podlagi vseh razpoložljivih dejstev, ki so sodišču znana. Pri tem pa mora sodišče zlasti v azilnih zadevah paziti tudi, da dokazni predlog za postavitev izvedenca psihiatrične stroke ne pomeni zlorabe procesnih pravic v smislu izkoriščanja procesnih možnosti zgolj zaradi zavlačevanja in oteževanja postopka.
ZD člen 132, 145, 132, 145. ZUS-1 člen 64, 105, 64, 105.
kršitev pravil postopka - zahtevek stranke - formalne pomanjkljivosti vloge
Kot zakoniti dedič prvega dednega reda je bil tožnik v času vložitve vloge za dodelitev podpore skupaj z ostalimi sodediči eden izmed skupnih lastnikov obravnavane parcele. Sodišče poudarja, da so sodediči v nerazdelni, kolektivni skupnosti in morajo nastopati skupaj kot celota, zato potrebujejo za vsak ukrep uprave in razpolaganja soglasje sodedičev. Po mnenju sodišča bi bilo potrebno določila pogodbe o zakupu kmetijskih zemljišč, ki jo je tožnik sklenil z ostalimi sodediči, glede na določbe 132. člena in 145. člena Zakona o dedovanju, razlagati kot tožniku dano soglasje vseh pravnih naslednikov - dedičev po pokojnem A.A. za obnovo sadovnjaka na obravnavani parceli. Po presoji sodišča v obravnavanem primeru zato ni mogoče uporabiti določbe 67. člena ZUP in na njeni podlagi vloge tožnika zavreči, saj vloga nima zatrjevanih formalnih pomanjkljivosti, ki bi toženi stranki preprečevale postopek dodeljevanja podpore za izvedeno obnovo sadovnjakov.
investicijska davčna olajšava - lekarniška dejavnost - davek od dohodkov iz dejavnosti
V obravnavanem primeru gre za davčno ugodnost, ki jo je mogoče uveljaviti le ob ozkem tolmačenju določbe 48. člena ZDoh. ZDoh posebej oziroma izrecno ne določa, da lahko davčni zavezanec v letni davčni napovedi uveljavlja znižanje davčne osnove tudi v primerih, ko je oprema kupljena pred začetkom opravljanja dejavnosti (in v večjem delu še celo v predhodnem davčnem obdobju). Investicijska davčna olajšava iz 48. člena ZDoh je namenjena vzpodbujanju zavezancev k dodatnim vlaganjem, to je v situacijah, ko dobiček lahko usmerijo tudi v investicije. Naložba v osnovna sredstva je namenjena nabavi le-teh z namenom razširitve poslovanja ali nadomeščanja starih osnovnih sredstev, v sferi opravljanja pridobitne dejavnosti. Glede na takšen namen te davčne olajšave in ob upoštevanju ozkega tolmačenja davčnih ugodnosti tožbeni ugovor glede posebnosti lekarniške dejavnosti za odločitev ni relevanten.
uporaba prava EU - kmetijstvo - subvencija za krave dojilje - izjema od znižanja in izključitve
Po mnenju sodišča je tožena stranka ravnala delno napačno, ko je štela, da je v zvezi s sporno zahtevo v vseh pogledih treba uporabiti zgolj nacionalno materialno pravo. Znižanja in izključitve (pomoči) v zvezi z govedom, za katero je bil vložen zahtevek za pomoč, se uporabljajo, če se ugotovi razlika med prijavljenim in ugotovljenim številom živali, razen če je nosilec kmetijskega gospodarstva predložil dejansko pravilne podatke ali če lahko na drugačen način dokaže, da ne nosi krivde. Navedeno izhaja iz 38. in 44. člena Uredbe Komisije (ES) št. 2419/2001 z dne 11. decembra 2001 o podrobnih pravilih za uporabo integriranega upravnega in kontrolnega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti, vzpostavljenega z Uredbo Sveta (EGS) št. 3508/92, ki se od dneva pristopa Republike Slovenije, to je od 1. 5. 2004, uporablja v naši državi neposredno, saj v Aktu o pogojih pristopa izjeme na tem področju (Priloga XIII, točka 5. Kmetijstvo) niso določene. Tožena stranka bi po mnenju sodišča morala utemeljenost ugovora presojati tudi z vidika pravil, določenih v navedenih členih Uredbe.
predodelitev otroka - prenos krajevne pristojnosti
Za prenos pristojnosti po 85. členu ZSV ne zadoščata dejstvi, da otrokova zaupna oseba živi na območju drugega CSD kot otrok in njegova starša ter tožnikovo nestrinjanje z ravnanji delavcev CSD.
ravnanje z nepopolno vlogo - uporaba pravil ZUJIK - financiranje štipendij in šolnin - vloga za razpis - nepopolna vloga
Po določbah ZUP se postopa v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom. Ker je postopek javnega razpisa urejen z določbami ZUJIK, se zato za ravnanje z nepopolnimi vlogami uporablja ZUJIK.